ŽIVLJENJE Z INKONTINENCO

V stiski in želji po informacijah se je na nas obrnila 60-letna bralka, ki se zadnja leta spopada s stresno inkontinenco, zaradi katere ne more več v popolnosti živeti svojega aktivnega življenja, saj ji težave povzročajo že preprosto kihanje, kašljanje in celo smejanje.

Spoštovani, poznamo štiri oblike inkontinence, najpogostejša pa je ravno stresna inkontinenca, kjer pride do nehotenega uhajanja urina ravno pri tem, kar opisujete sami. K stresni inkontinenci lahko prispeva več dejavnikov, med najpogostejšimi pa je oslabitev mišic medeničnega dna. Za njihovo izboljšanje vam svetujem naslednje preproste vaje: mišice medeničnega dna stisnite in zadržite pet sekund, potem jih pet sekund počasi sproščajte in nato deset sekund počivajte. Ko bo vaja postala lažja, zadržite ѕtisk osem sekund in sproščajte osem sekund. Ob tem bodite pozorni, da ne stiskate trebuha, stegen ali zadnjice in ne zadržujete diha. Vaje izvajajte dvakrat dnevno po pet minut, napredek pa boste opazili po osmih do 12 tednih.

POGOJI IN ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE

Bralka navaja, da je pred kratkim zbolela, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena I. kategorija invalidnosti. Čez nekaj mesecev bo dopolnila 61 let in tudi 37 let pokojninske dobe iz delovnega razmerja. Zanima jo tudi odmera invalidske pokojnine.

Invalidsko pokojnino pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, torej če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Večina zavarovancev pridobi invalidsko pokojnino na podlagi ugotovljene I. kategorije, o čemer podajo izvedenska mnenja izvedenski organi zavoda v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 22. maja 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o avstrijski pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.

BOLNIŠKI STALEŽ IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralca zanima, ali mu lahko delodajalec poda odpoved zaradi poslovnih težav, tudi če je v bolniškem staležu. Razmišljal je že, da bi sam dal odpoved, saj se mu obeta nova služba, a ker ga čaka operacija, zaradi katere bo nezmožen za delo vsaj nekaj mesecev, z njo odlaša. Zanima ga še, kakšen je pomen bolniške na podano odpoved tako z ene kot tudi z druge strani.

Obstoj bolniškega staleža ne predstavlja nikakršne ovire za podajo odpovedi – ali jo poda delavec ali pa jo poda delodajalec. Predvsem zadnje je marsikateremu bralcu morda tuje. Prav tako obstoj bolniškega staleža ne vpliva na nemoten tek odpovednega roka. V odpovedni rok se štejejo koledarski, ne delovni dnevi.

SKRB ZA BOLNIKA PO MOŽGANSKI KAPI

73-letna bralka skrbi za moža, ki je pred enim letom prebolel možgansko kap. Po zdravljenju se je ohromelost roke in noge dobro popravila. Danes lahko hodi z malo opore, potrebuje minimalno pomoč pri oblačenju in prhanju. Skrb zanj ne predstavlja posebnega fizičnega napora. Vsi so prepričani, da je mož tak, kot je bil pred kapjo, vendar se ji velikokrat zdi, da je sploh ne razume, pozablja, ne registrira. Najbolj pa jo moti, da se pogosto razjezi in postane brez razloga agresiven. Vse bolj je nervozna, žalostna in osamljena. Kaj lahko stori?

SLUŽNOST STANOVANJA

Bralka piše, da ima dosmrtno služnostno pravico stanovanja v hiši, ki pa je v slabem stanju. Bralka bi se zato izselila, morda v dom starejših. Zanima jo, ali ji je lastnica stavbe, v kateri ima to svoje služnostno stanovanje, dolžna plačati kakšno odmeno ali odškodnino, če se odloči in opusti služnost, ki jo ima.

 Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Vsebuje tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše. To pomeni, da ima bralka pravico, da stanovanje uporablja sama oziroma skupaj s svojo družino, dokler to želi. Izvrševanje služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo, tako da stanovanja bralka ne bi mogla dati na primer v uporabo ali najem komu drugemu. Le ona sama ga lahko uporablja.

Dostojanstvo v starosti

Komisija za socialne zadeve Državnega sveta RS, Socialna zbornica Slovenije in Univerza Alma Mater Europaea so v državnem svetu pripravile posvet na temo dostojanstva v starosti, na katerem so opozorili na pomanjkanje spoštljivega odnosa ter na nujnost zagotavljanja dostojnejšega in kakovostnejšega življenja starejših.

Kot je dejal Marko Lotrič, predsednik DS RS, bi starejši morali dobiti več medijske pozornosti, da spregovorijo o svojih tegobah. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Luka Omladič je povedal, da dostojanstvo v starosti ni samo vprašanje posameznika, ampak odraz vrednot celotne družbe. Predstavnica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman je poudarila, da je pri zagotavljanju kakovostnih storitev in strokovne obravnave starejših izrednega pomena spoštovanje kadrovskih standardov v zdravstveni negi, ki pa še vedno niso sprejeti.

Socialni partnerji so po pol leta intenzivnih pogajanj 2. aprila 2025 podpisali Dogovor Vlade RS in socialnih partnerjev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je bil pomemben korak k nadaljnjim postopkom za sprejetje pomembne reforme s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državnem zboru.

V javnosti so se takoj postavila vprašanja, za kakšno reformo gre, če sploh gre za reformo, in za koga bo ugodna oziroma komu bo poslabšala položaj – čas upokojitve in višino pokojnine. Seveda v tem članku izražam svoje mnenje in mnenje zavoda kot izvajalca sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj sem sodeloval pri večini pogajanj, ki so bila za vse udeležence zahtevna, na trenutke tudi burna. Na srečo je na koncu prevladala odgovornost skoraj vseh pogajalcev, da je reforma potrebna in da ob zavedanju, če ne pride do dogovora, izgubimo vsi. Pomembna je bila odločitev vlade, da to reformo izpelje, čeprav proti koncu mandata. Pohvala gre tudi ekipi ministrstva za delo družino in socialne zadeve na čelu z ministrom Luko Mescem, ki je skupaj z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo in vodjem sektorja za pokojnine Danijelom Kovačem zelo uspešno vodil zahtevna pogajanja, ki so privedla do podpisa dogovora.

SPREMINJANJE NAVAD

Ljudje smo nekakšna zbirka navad. Naše vedenje, čustva in geste so z leti postali stalni in utečeni. Naučili smo se, da je ravnati in misliti na določen način edino pravilno. Da pa bi spremenili svojo osebnost in izboljšali samopodobo, se je nekaterih navad dobro znebiti oziroma jih zamenjati z boljšimi. To naredite tako, da se zavestno odločite za spremembo.

Vzemite si čas, mogoče boste potrebovali nekaj dni, da boste dobro pobrskali po preteklosti in odkrili, kaj vas moti pri sebi. Najdite tudi najmanjše podrobnosti, ki jih nikoli ne bi zaupali drugemu. Napišite seznam, in ko ga boste prebrali, si recite: »Čistim svojo preteklost. Vsakdo ima svoje slabosti in jaz ne bom dovolil, da mi moje uničujejo občutek lastne vrednosti!« Vzemite vžigalnik in obredno zažgite svoj seznam. Naj bo to simbolična gesta, tako ste preteklosti obrnili hrbet.