Socialna varnost zagotovljena tudi med epidemijo
Novembra je kljub nepričakovanim razmeram, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, uspešno potekala že 3. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v organizaciji GV Založbe. Tokrat seveda prek spleta. Glede na hitro širjenje koronavirusa po vsem svetu in prve učinke, ki jih je imel na gospodarstvo in posledično socialno varnost posameznikov, je bila letošnja osrednja tema konference ustrezno zagotavljanje socialne varnosti v času epidemije in podobnih izrednih razmerah. Poleg osrednje teme je program konference zajel še druga področja, ki so tesno povezana z delovanjem pokojninskega sistema, in sicer trg dela, dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanje ustrezne varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OMEJITVE PRI VOŽNJI AVTOMOBILA
54-letni bralec je utrpel možgansko kap. Odnesel jo je le z blago ohromitvijo leve strani telesa. Po obravnavi na nevrološki kliniki in v zdravilišču je začel hoditi v fitnes in opravljati dela okoli hiše. Po šestih mesecih se je ponovno zaposlil za štiri ure. Med delom težko ostane zbran, zato razmišlja o upokojitvi. Ob blagi nemoči v roki in nogi je hitro ugotovil, da lahko varno vozi avtomobil. Zapletlo pa se je, ko je želel podaljšati vozniško dovoljenje. Po novem se lahko vozi samo v krogu 30 kilometrov od doma. To ga je sesulo. Zanima ga, ali se lahko pritoži.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NOVA ODMERA POKOJNINE KMETU
Bralko zanima, ali bi bila njena mama upravičena do nove odmere starostne pokojnine, ker se je upokojila kot kmet, glede na spremembo zakona, ki velja od 1. januarja 2021. Ob upokojitvi je imela 30 let pokojninske dobe, 20 let je dokupila, za preostalih deset let pa je plačevala prispevke za 6. razred, vendar pa ni sodelovala z zadrugo. Mnenja je, da je upokojena za ožji obseg pravic, ker nima letnega dodatka in zelo nizko pokojnino.
Po republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 so se kmetje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovali kot združeni kmetje, če so sodelovali z zadrugo, ali kot »drugi kmetje«, pri čemer so lahko bili glede višine osnove zavarovani enako kot združeni kmetje. Združeni kmetje, ki so plačevali prispevke najmanj od osnove za 4. razred, torej za širši obseg pravic, so bili ob upokojitvi upravičeni do vseh pravic iz obveznega zavarovanja. Za združene kmete, ki so plačevali prispevke od 1. do 3. razreda in za kmete iz 11. člena omenjenega zakona, ki so lahko plačevali prispevke od 1. razreda pa vse do najvišjega, pa je bilo njihovo zavarovanje opredeljeno kot zavarovanje za ožji obseg pravic.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
SPODBUDA ZA ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA
Bralec je star 59 let, že nekaj časa je brezposeln in brez kakršnih koli prejemkov, saj se mu je denarno nadomestilo že predlani izteklo. Doma imamo družinsko podjetje, katerega lastnica in direktorica je žena, sin pa je zaposlen nekaj mesecev. On je prokurist in vpisan tudi v AJPES. Zadnje čase intenzivno razvijajo dodatno poslovno idejo in morda bo poslovanje omogočalo, da se tudi on zaposli, saj mu do upokojitve manjka še nekaj let. Zanima ga, ali obstaja kaka subvencija pri zaposlitvi starejših.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SKUPNO PREMOŽENJE – SKUPNI DOLGOVI?
Bralka in mož sta v času trajanja zakonske zveze skupaj zgradila hišo, v kateri živita. Bralka je zelo zadolžena in upniki grozijo, da bodo zahtevali prodajo hiše. Bralko skrbi, ali res lahko pride do tega, čeprav je kot lastnik vpisan le mož, saj je bil on tisti, ki je pred leti najel posojilo za gradnjo.
Na pravice in obveznosti iz naslova skupnega premoženja zakoncev praviloma ne vpliva okoliščina, kdo je formalno najel posojilo in na koga je nepremičnina formalno vpisana v zemljiški knjigi. Bistveno je, ali je bilo posojilo odplačano iz skupnega ali posebnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev je vse premoženje, ki ga ustvarita zakonca v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje zakonca pa je tisto premoženje, ki ga je imel zakonec že pred poroko, ali premoženje, ki ga dobi sicer med zakonsko zvezo, vendar ne izvira iz njegovega dela. Tipičen primer takšnega posebnega premoženja je na primer dediščina, ki jo prejme zakonec v času trajanja zakonske zveze.
Višje pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo
Redna uskladitev pokojnin za leto 2021 bo že ta mesec v višini 2,5 odstotka, z marcem pa bo malenkost višji tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je na decembrski seji potrdil svet Zpiza, ki je tokrat obravnaval še nekatere druge pomembne dokumente zavoda.
Uskladitev pokojnin je zelo pomembna za ohranjanje njihove realne vrednosti. Pokojninski zakon ZPIZ-2 določa, da se redna uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v državi. Pri tem je upoštevanih 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2021 uskladitve ni mogoče izvesti po teh pravilih, kajti ukrepi, sprejeti zaradi omilitve posledic epidemije Covida-19, so v znatni meri...
-
Še brez dogovora med Zdusom
Ker je upravni odbor Zdusa pred časom sprejel sklep, da Mestna zveza upokojencev – Osrednjeslovenska pokrajinska zveza društev upokojencev (MZU) ni članica Zdusa, je MZU vložil tožbo. O zapletu so razpravljali na zadnji seji upravnega odbora Zdusa. Septembrska mediacija ni prinesla končnega dogovora, na naslednji mediaciji pa bosta stranki razpravljali o pogojih za morebitno včlanitev MZU ali morebitno združitev s PZDU Ljubljana z okolico. Vanjo je zdaj po besedah njenega predsednika Janeza Čepljaka včlanjenih 11 društev z 2.300 člani, preostala pa še čakajo na izid dogovora.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAHOVI IN NAPADI PANIKE
Na svetovanje je po dogovoru z mamo, našo naročnico, prišel njen 35-letni sin. Že leta doživlja panične napade, občutke tesnobnosti in strahove pred ljudmi in množico. Izgubil je službo in je večinoma samo doma. Izogiba se javnim mestom, trgovinam, spoznavanju novih ljudi. Je potrt, obupan in utrujen, zato se je trdno odločil poiskati pomoč, saj tako ne more več živeti. Rad bi premagal strahove, izboljšal svoje počutje, našel zaposlitev in partnerko.
Panični napadi so izredno intenzivna doživetja strahu, ki se nepričakovano pojavijo v obliki pospešenega bitja srca, potenja, tresenja, občutka dušenja in strahu, da se bo posamezniku zmešalo oziroma bo izgubil kontrolo nad seboj. Oseba, ki je kdaj doživela napad, se boji ponovnega, zato razvije taktiko izogibanja vsem tistim krajem, kjer se mu je kaj takšnega že primerilo, navsezadnje se najvarnejše počuti le doma.
Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati?
Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine.
Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2020, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele 15. februarja 2021, ko pa je prepozno za odločitev, kdaj se upokojiti. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je ugodnejša upokojitev v naslednjem letu kot konec letošnjega leta.
Leta 2021 le redna uskladitev?
Tako kot je običajno že vrsto let, je tudi letos Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v septembru pripravil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Dokument obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo tudi ocenjevanje trenutnega in prihodnjega življenjskega standarda večine prebivalcev. V tem prispevku se omejujemo le na povzemanje tistih, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev in uživalcev drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kombinacija strogih zdravstvenih in zaščitnih ukrepov, namenjenih borbi proti pandemiji covida-19, je izrazito negativno vplivala na gospodarsko dejavnost v državi. Le-ta je bila v prvem polletju letošnjega leta za skoraj 8 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani. Še izraziteje pa se je znižala v tretjem četrtletju. Zato, da bi čim bolj omilili negativne posledice pandemije, so ne le država, ampak tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija sprejele številne ukrepe, namenjene ublažitvi izpada dohodkov v gospodarstvu in pri...
