Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRONIČNA BOLEČINA V HRBTENICI
71-letna bralka, ki je bila pred 30 leti operirana na hrbtenici, sprašuje, kako naj se reši neznosnih bolečin. Po operaciji se je zmanjšal samo občutek bolečine v nogi. Z leti se je ta širila vzdolž celotne hrbtenice. Ponoči ne spi, ne upa si v trgovino, ker ne ve, ali bo zmogla priti nazaj. Trideset let jemlje enaka protibolečinska zdravila, ki ji zadnja leta ne pomagajo več. Samo poleti, ko gre z upokojenci na morje, nima bolečin.
Ob takih vprašanjih smo zdravniki običajno nemočni in ne znamo povedati, kako naprej. Oseb s kronično bolečino je ogromno, po podatkih jo ima vsak peti prebivalec v Evropi. Bolniki krožijo med različnimi specialisti, ki vsak po svojih močeh poskuša dokazati, za kaj gre, in pomagati z različnimi terapijami. Dokazljive spremembe pa pogosto niso v skladu s težavami. Nekateri imajo hude težave z minimalnimi slikovno vidnimi obrabami skeleta, spet drugi ob hudih spremembah živijo normalno življenje. To je tudi vzrok, da posameznikom ne verjamejo in njihove težave jemljejo kot pretiravanje. Zaznavanje in občutenje bolečine sta različna in individualna, prav tako tudi vpliv le-te na kakovost življenja. Za bolnike s kronično bolečino moraš imeti veliko posluha, potrpljenja in časa, ki ga je v ambulantah na vseh nivojih premalo. Predpis zdravil je izhod v sili in občutek, da si vsaj nekaj naredil.
Začasni izračun akontacije 40 odstotkov starostne pokojnine
Državni zbor Republike Slovenije je 29. novembra 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19 – v nadaljevanju ZPIZ-2G), ki je začel veljati 1. januarja 2020. Spremembe, ki jih prinaša novela, posegajo tudi v pogoje prejemanja delov starostnih pokojnin, ki jih izplačujejo uživalcem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje.
V prehodni določbi drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2G določa, da zavarovancu, ki je do 31. decembra 2019 prejemal 20 odstotkov starostne pokojnine, od 1. januarja 2020 do prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni ali zavarovalni čas, vendar najdlje tri leta, pripada 40 odstotkov starostne pokojnine. Po treh letih zavarovancu izplačujejo 20 odstotkov starostne pokojnine.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE
Bralec navaja, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnil spomladi letos, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, star pa je že 61 let. Razmišlja, da bi ostal še naprej v zavarovanju s polnim delovnim časom in užival 40 odstotkov starostne pokojnine. Iz izračuna višine pokojnine, ki ga je prejel od zavoda, je razvidno, da ima zagotovljeno višino starostne pokojnine 538 evrov, njegova pokojnina pa bi znašala 475 evrov. Zanima ga, ali mu bodo 40 odstotkov starostne pokojnine odmerili od zagotovljene pokojnine ali od njegove pokojnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DELO PRI KONKURENCI
Bralec je po poklicu čevljar in je pri obrtniku zaposlen s polnim delovnim časom. Pred kratkim ga je znanec, ki ima prav tako čevljarsko obrt, vprašal, ali bi mu lahko občasno pomagal. Zanima ga, kako naj to izpelje.
Najprej kaže bralca opozoriti na določbo 37. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki opredeljuje konkurenčno prepoved, ki je zaradi umestitve v zakon tudi opredeljena kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti. Iz te zakonske določbe izhaja, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki spadajo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja, in zanj pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco.
Gmotni položaj upokojencev slabši kot v predhodnem letu
Glede na že večletno prakso tudi letos v marčni številki predstavljamo nekatere ključne statistične podatke, ki omogočajo predstavitev prvih ocen gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Razlog za to je dejstvo, da je februarja, ko prispevek pripravljamo, že na voljo večina statističnih podatkov, s pomočjo katerih lahko to storimo. V tem mesecu mora Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objaviti podatke o gibanjih povprečnih plač v preteklem letu, o gibanjih cen življenjskih potrebščin pa jih je že konec decembra. Zavod pa je statistične podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj z drugimi pomembnimi podatki objavil januarja letos v Mesečnem statističnem pregledu, december 2019 (MSP).
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SAMOVOLJNO RAVNANJE SOLASTNICE
Bralka je podedovala solastniški delež na hiši. Ena izmed dedinj ima 1/6 deleža, preostali dediči pa vsak po 1/12. Dogovarjali so se, da bodo hišo skupaj prodali, potem pa so izvedeli, da je solastnica, ki ima največji delež, hišo dala v najem svoji prijateljici. Preostalih solastnikov o tem ni obvestila, pravi, da gre za brezplačni najem in da bi bilo bolje, da se hiša proda čez nekaj let, ko bodo vsi že več kot pet let lastniki hiše, in da se bo takrat prijateljica tudi izselila iz hiše. Bralko zanima, kaj naj stori.
Pokojnine bodo višje za 3,2 odstotka
Svet Zpiza je na seji sredi februarja razpravljal tudi o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov, ki se bodo s februarsko pokojnino redno uskladile za 3,2 odstotka. Na sistem usklajevanja, ki ga določa ZPIZ-2 in je pomemben za ohranjanje vrednosti pokojnin, odločilno vplivata dva parametra – rast povprečne mesečne bruto plače in povprečna rast cen življenjskih potrebščin.
Zakon določa, da je treba upoštevati rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi z obdobjem od januarja do decembra leto pred tem. Isto obdobje se upošteva tudi pri rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev pa pride v poštev le 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, pri cenah življenjskih potrebščin pa 40 odstotkov. Zakon tudi določa, da je uskladitev pokojnin izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Zakon ima še pomembno varovalko, saj določa, da uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TEŽAVE S TAŠČO
Na pogovor je prišel par, ki ima težave z ženino mamo. Živijo v isti hiši, problem pa je ta, da osemdesetletna gospa ne spoštuje njihove zasebnosti. Kadar ji pade na misel, da kaj potrebuje, brez trkanja vstopa v njihovo stanovanje, če je zaklenjeno, zvoni v nedogled in kliče hčerko, čeprav ni nobene nuje. Vrt tudi na njihovem delu preureja po svoje. Zet je že popolnoma obupan, saj se ji ne da ničesar dopovedati. S taščo se je neštetokrat sprl in tudi zdaj bijeta vojno, hčerka in žena pa ne zmore več.
Vzajemni posmrtninski sklad ostaja vzdržen
ZDUS
Nadzorni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije se je na zadnji seji seznanil s finančnim in vsebinskim načrtom za tekoče leto in ukrepi za vzdržnost Vzajemnega posmrtninskega sklada. Prisotni so razpravljali tudi o naložbah hotela Delfin, vendar za zaprtimi vrati.
Podpredsednica Vera Pečnik je predstavila finančni načrt, ki znaša nekaj čez milijon evrov in je v povprečju za 7 odstotkov višji, kot je bil za leto 2019. Pojasnila je, da so ponekod načrti visoki, zlasti zaradi prijav na razpise. Po predvidevanjih bodo za program Starejši za starejše dobili manj sponzorskih sredstev, višje pa bo sofinanciranje ministrstva, saj se bodo v program vključila nova društva upokojencev.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PLAČILO STORITEV DOMSKE OSKRBE
Bralko zanima, ali so njeni sorodniki dolžni pomagati pri plačevanju storitev domske oskrbe. Zdaj sicer živi še doma, stara je 81 let in zdravje ji še dobro služi, vendar se to lahko hitro spremeni. Njena pokojnina verjetno ne bi zadoščala za plačilo domske oskrbe. Ima dva otroka – sina in hčerko, z obema se dobro razume.
Pravni temelj obveznosti plačevanja storitev domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva je Družinski zakonik, ki določa, da morajo polnoletni otroci preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kolikor so starši dejansko preživljali njih.
