Dobro je vedeti | september '24

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka za svojega moža, ki je gluh in prejema od leta 2008 invalidnino za 70-odstotno telesno okvaro, sprašuje, ali bi bil upravičen do višje invalidnine za to telesno okvaro. Od znanke je pred kratkim izvedela, da lahko njen mož zaradi izgube sluha zdaj dobi višjo invalidnino, poleg tega jo tudi zanima, od kdaj bi mu le-ta pripadala.

Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar velja od 30. oktobra 2021, priloga k odredbi je seznam telesnih okvar, na katerem so določene vrste in stopnje telesnih okvar, torej novi seznam telesnih okvar prav tako velja od 30. oktobra 2021. Poleg tega omenjena odredba tudi določa, da se z veljavnostjo novega seznama telesnih okvar preneha uporabljati prejšnji seznam telesnih okvar, tj. samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar.

Dobro je vedeti | september '24

OBČUTEK LEDENO MRZLIH PRSTOV NA NOGAH 

86-letna bralka je svoje vprašanje v pisni obliki poslala na uredništvo. Njena težava je občutek ledeno mrzlih in mravljinčastih prstov na nogah. Dokler si v postelji nog ne ovije z volnenim pletom ali ogreje z grelno blazino, ne more zaspati. Če potipa stopalo, pa je presenetljivo toplo. V zadnjem času se je občutek razširil na celotno stopalo. Tudi sploh se počuti kot v nekem bolezenskem stanju. Sprašuje, ali je mogoča povezava med dogajanji in kaj lahko stori. 

Dobro je vedeti | september '24

PREPROSTE AKTIVNOSTI ZA LJUDI Z DEMENCO

Bralka prosi za nekaj nasvetov in idej preprostih aktivnosti za ljudi z demenco. Opaža, da se mama, s katero živi v skupnem stanovanju, ne zna več sama zaposliti niti ne ve, kako bi se lotila določenih nalog.

Pri načrtovanju aktivnosti vedno izhajate iz njene življenjske zgodbe, vključite pa jo lahko v prav vse. Pomembno je, da se pri tem osredotočate na izvajanje in nikoli na končni rezultat, saj je lahko razlog v odklanjanju tudi zato, ker jih vaša mama več ne izvede na način, kot jih je izvajala nekoč, prav tako pa jo to lahko opominja na napredujočo bolezen. Zato je izjemno pomembno, da jo spodbujate k izvajanju aktivnosti, četudi je v celoti ne zmore izpeljati. Ne izvajajte jih namesto nje in ji dajte dovolj časa, tudi če traja malo dlje.

Dobro je vedeti | september '24

DOBRO JE VEDETI

LASTNIŠTVO IN DEDOVANJE STANOVANJA

Bralec je skupaj s pokojno ženo v času trajanja zakonske zveze kupil stanovanje, ki je bilo po njunem dogovoru vpisano na njegovo ime. Po ženini smrti ni prišlo do postopka dedovanja. Hčerki mu ne oporekata pravice do stanovanja, v katerem še vedno živi, niti ne zahtevata ničesar v zvezi s tem. Bralca pa zanima, ali lahko prosto razpolaga s stanovanjem ali imata hčerki kakšno pravico v zvezi s tem. Zanima ga tudi, kako bo z dedovanjem po njegovi smrti.

Dobro je vedeti | september '24

Ni vsaka enakopravnost enakopravna

Upokojenci v očeh mlajših pogosto puščamo videz neke številne homogene skupine državljanov, ki se bori le za svoj ekonomski položaj, za pokojnine. To do neke mere celo drži, vendar je pokojnina, zadostna za preživetje, neizogibna potreba, da se sploh porajajo drugi interesi. S pokojnino je podobno kot z zdravjem. Če ga ni, je vse drugo nepomembno. V našem interesu pa so še številni drugi izzivi.

V Sloveniji danes živi 21,8 odstotka prebivalcev, starih nad 65 let, kar se v obravnavah pojmuje kot starejši. Do leta 2030 bo ta delež narasel na približno 27 odstotkov. Upokojencev je seveda precej več, saj so med njimi tudi mlajše skupine, ki delijo usodo starostnih. Upokojenci v strukturi prebivalstva seveda nismo homogena skupina – ljudje enakih značilnosti, potencialov in potreb. Nismo samo nemočni in ranljivi! V Evropi se je namesto izraza starejši uveljavil izraz starejše osebe, kar ponazarja individualnost in s tem pojavne oblike...

Dobro je vedeti | september '24

JUBILEJNA NAGRADA IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

Bralka je zaposlena v transportnem podjetju in se namerava v začetku novembra upokojiti, imela bo 40 let delovne dobe in starost 60 let. Pri podjetju je zaposlena 18 let in še ni dobila jubilejne nagrade za deset let dela. Zanima jo, ali ji še pripada in tudi kdaj ji morajo izplačati odpravnino ob upokojitvi. Ali ji pripada odpravnina tudi, če se odloči za podaljšanje zaposlitve za tri leta in uveljavi 40 odstotkov pokojnine?

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ki bi jo urejal zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali kateri drugi zakon, ampak jo ureja kolektivna pogodba. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katero kolektivno pogodbo, če sploh katero, uporabljata delodajalec in delavec pri izvrševanju medsebojnih pravic in obveznosti iz naslova zaposlitve. Panožna kolektivna pogodba za transport namreč že vrsto let ne velja več, možno pa je, da se v podjetju uporablja katera druga pogodba, na primer KP za obrt in podjetništvo, KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva … Sicer pa denarne terjatve iz naslova delovnega razmerja zastarajo v petih letih po zapadlosti. To pomeni, da če sploh obstaja kaka pravna podlaga za izplačilo jubilejne nagrade za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, bo le-ta lahko pravno veljavno uveljavljal zastaranje.

Dobro je vedeti | september '24

O RAKU

Klientka, s katero se že dolgo poznava, je dobila diagnozo rak dojke. Psihično je povsem na tleh, ne razume, zakaj je zbolela.

Razloge za bolezen lahko iščemo zunaj sebe (okolje, strupene snovi, sevanje, prehrana …) ali v sebi (genska predispozicija, način zaznavanja in odzivanja na zunanje okoliščine …). Naše telo ima živčevje, ki se je oblikovalo v milijonih let in ohranilo strategije, ki so mu pomagale preživeti v divjini. V stresni situaciji proizvaja stresne hormone (kortizol, adrenalin). Družbena pravila in individualna kapaciteta za stres nam pomagajo te odzive obvladati, znamo si tudi razumsko razložiti dogodek in potlačiti odzive nanj. Vendar določena količina poživljajočih oziroma stresnih hormonov ostane v telesu in zavira delovanje imunskega sistema. Če imamo srečo, voljo in znanje, jih lahko sprostimo ob primernem času in načinu ter tako ohranjamo dobro počutje in zdravje – skrbimo zase.

Dobro je vedeti | september '24

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državi in ima zato že od rojstva pa vse do smrti pomembno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti ljudi, najbolj pa upokojencev in invalidov. Zaposleni opravljajo zelo kompleksno, zahtevno in odgovorno delo, ki ga premalo poznamo. Zadnja leta pa se jim obseg dela samo še povečuje.

Med pomembnimi cilji zavoda je kakovostna matična evidenca, ki obsega več zbirk podatkov, in sicer:

Dobro je vedeti | september '24

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obvešča upokojence, da jih ni treba posebej obveščati o spremembi številke računa ob združevanju SKB in Nove KBM v OTP banko. Z NKBM so se dogovorili, da bo zavod vse spremembe bančnih računov izvedel z elektronsko izmenjavo podatkov. Zato naj sami ne pošiljajo zavodu zahtevkov za spremembo računov, razen če je kdo na novo odprl račun pri kateri drugi banki. Navodila, kako to storijo, so navedena na zavodovi spletni strani www.zpiz.si.

Dobro je vedeti | julij '24

SOCIALNA OSKRBA – POMOČ NA DOMU

Bralkina 83-letna mama si je zaradi padca zlomila kolk. Trenutno je na rehabilitaciji v zdravilišču, je nepokretna, za zdaj še ne sme obremeniti noge, do stanovanja, v katerem živi sama, pa mora prehoditi deset stopnic. Bralka sprašuje o možnostih pomoči in nadaljnjih korakih.

Spoštovani, vsekakor se še pred maminim prihodom domov obrnite na njenega osebnega zdravnika in patronažno službo, kjer vam bodo pomagali pri nasvetih o negi. Žal so njihovi obiski zelo omejeni (število in obseg določa osebni zdravnik), zato vam svetujem, da se obrnete na javne zavode, ki v občini bivanja nudijo socialno oskrbo. Namen le-te sta predvsem oskrba in podpora pri ohranjanju čim daljše samostojnosti in kakovostnega življenja na domu, preprečevanje osamljenosti ter razbremenitev svojcev. Obsega pomoč pri osnovnih dnevnih aktivnostih, kot so pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju in hranjenju, gospodinjska pomoč ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Socialno oskrbo izvajajo socialne oskrbovalke, storitev pa je običajno organizirana vse dni v tednu in se izvaja na domu uporabnika. Del cene storitve plača uporabnik, drugi del subvencionira občina, ki to storitev zagotavlja.