Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO
Bralka A. K. iz Ljubljane navaja, da je njen dolgoletni zunajzakonski partner umrl leta 2005, ko je ona dopolnila 38 let starosti. Družinsko pokojnino uživa njun sin, ki bo zaključil šolanje predvidoma spomladi 2019, ko bo ona že dopolnila 52 let. Zanima jo, ali je upravičena do vdovske pokojnine po zunajzakonskem partnerju in pri kateri starosti jo lahko uveljavi.
Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene pravico do vdovske pokojnine, če so izpolnjeni tako splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca kot tudi posebni pogoji na strani vdove oziroma vdovca. Z vdovo oziroma vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
NADURNO DELO
Bralkinemu možu je delodajalec odredil nadurno delo precej čez 8 ur, zato jo zanima, ali lahko takšno delo zaradi omejitev odkloni.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da polni delovni čas na tedenskem nivoju v povprečju ne sme biti daljši od 40 ur oziroma se z zakonom oziroma kolektivno pogodbo lahko določi kot polni delovni čas tudi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur.
Če obstaja v določenem obdobju potreba po daljšem delu od polnega delovnega časa, je to pod določenimi pogoji mogoče izvesti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela z neenakomerno razporeditvijo ali začasno prerazporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev ali pa delom čez polni delovni čas (nadurno delo).
Kritično o poklicnem zavarovanju
Svet zavoda se je na septembrski seji seznanil z obširnim poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v letu 2017 in ocenil, da je družba uspešno poslovala in uresničevala svoje poslanstvo. Med drugim je zagotovila tudi dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse od njene ustanovitve naprej je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nakazala 764,3 milijona evrov, kar presega dvomesečni strošek vseh slovenskih pokojnin. V letu 2017 je nakazala 50 milijonov evrov.
Brez tega nakazila Zpizu bi čisti dobiček poslovnega leta 2017 znašal 55,9 milijona evrov, brez upoštevanja davčnih posledic, tako pa je dejansko družbi ostalo 5,9 milijona evrov. Celotni vseobsegajoči donos pa je v letu 2017 znašal pred nakazilom omenjenega zneska Zpizu 82,6 milijona evrov. Skupna finančna sredstva družbe so po stanju na dan 31. 12. 2017 znašala 963,7 milijona evrov in so bila v primerjavi z letom 2016 višja za 3,5 odstotka.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OPERACIJA KILE
82-letni bralki je kirurg predlagal operacijo popkovne kile, ki je že vrsto let enako velika in z njo nima težav. Poseg naj bi naredili v lokalni anesteziji, vendar bi morala dan ali dva ostati v bolnici. Operacije se boji, poleg tega ne bi rada pustila stanovanja brez nadzora. Zanima jo, kaj se ji lahko zgodi, če se za operacijo ne odloči.
Kila (pruh) nastane pri oslabljenih mišicah trebušne stene. Zaradi tega se lahko potrebušnica z delom črevesa vrine med mišičje in izboči skozi trebušno steno. Opazimo jo kot izboklino, ki se običajno pojavi pri naprezanju trebušne stene. Lahko je prirojena ali pridobljena. Na nastanek vplivajo vsi ponavljajoči se dejavniki, ki povzročajo povečan tlak v trebuhu (napor, dvigovanje bremen, napenjanje pri odvajanju, debelost, nosečnost). Najpogostejša je kila v dimljah, pri ženskah in otrocih pa popkovna kila. V primeru popkovne kile je v vrečki lahko del tankega črevesa. Dokler lahko kilo potisnemo nazaj (reponibilna kila) v trebušno votlino, običajno ni zapletov, vendar se sama od sebe, torej brez operacije, nikoli ne bo pozdravila. Če se kila uklešči med mišice, strukture v vrečki ne dobijo dovolj hrane in kisika, zato propadejo. V takem primeru je lahko ogroženo življenje, zato je potrebna nujna operacija.
Predlogi upokojencev za izboljšanje gmotnega položaja
Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel predloge za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V dokumentu so zapisani členi ZPIZ-2, ki jih je treba dopolniti oziroma spremeniti. Dokument so že posredovali poslanskim skupinam državnega zbora, vladi in političnim strankam. Upokojenci se zavedajo, da vseh predlaganih rešitev ne bo mogoče uresničiti »z danes na jutri«, temveč le postopoma, to bodo tudi spoštovali, nikakor pa ne odstopili od zahtev.
Med prvimi ukrepi je zahteva po rednem sistemskem usklajevanju pokojnin. Po podatkih pristojnih organov so podani pogoji za redno in izredno uskladitev, zato upokojenci upravičeno zahtevajo, da se v letu 2019 s soglasjem vlade tudi izvedeta.
Novosti glede pokojnin v letu 2019
V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati 1. januarja 2013, se je večina prehodnih obdobij, v katerih so se postopno uveljavljale spremembe pogojev za pridobitev in odmero pravic iz tega zavarovanja, iztekla. Nekatera daljša pa vseeno še trajajo. Novosti v letu 2019 bomo v nadaljevanju na kratko predstavili, obenem pa, čeprav to niso več, zaradi zapletene ureditve pa so še vedno aktualne, spregovorili tudi o možnostih za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri nižji starosti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Bralka ima že več let spor s sosedom. Meni, da se bo zadeva uredila le, če soseda toži, vendar nima denarja za to. Zanima jo, kako je z brezplačno pravno pomočjo.
Brezplačna pravna pomoč je lahko dodeljena za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za posamezne postopke pa je ni mogoče dobiti, in sicer zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti, razen če jih ni...
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
BEREMO Z NASMEHOM
Naročnica me je prosila za pojasnilo, kako prisotnost psa vpliva na otrokovo učenje. Vnuk ji je namreč zaupal, da enkrat tedensko prihaja v njihovo šolo terapevtski par – starejša ženska in psička. V enem od razredov se zberejo otroci, ki bi radi izboljšali veščino branja. Seznanijo se s pravili vedenja, kadar je prisoten kuža, in mu potem po vrsti berejo različna besedila: prozo in poezijo, slikanice, časopise, stripe, knjige. Vnuk se zelo rad udeležuje teh srečanj.
Ugodne napovedi za usklajevanje pokojnin
Iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2018, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), vlada pa se je z njo seznanila na seji 27. septembra 2018, so razvidne dokaj optimistične ocene ne le njihovih letošnjih gibanj, temveč tudi v prihodnjih dveh letih. Napovedana gibanja bodo, če se bodo uresničila, neposredno vplivala na življenjski standard večine prebivalcev. Napoved med tveganji za njihovo uresničitev poudarja predvsem spremembo razmer v mednarodnem okolju v primerjavi z upoštevanimi v scenariju za njeno pripravo. Dejstvo je, da so se v tem okolju pretežno negativna tveganja od spomladi že opazno povečala. V kolikšni meri bodo ob njihovem nadaljevanju vplivala na naše razmere in napovedana gospodarska gibanja, bomo v prihodnjih dveh mesecih doživljali sproti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE BRATA
Bralko zanima, kdo bo dedoval po njej, saj ima le sina in brata. Z bratom nima stikov, zato ne bi rada, da bi on kaj podedoval. Zanima jo, ali bi brat dedoval, če bi sin morda umrl pred njo.
Dediči so razdeljeni v tako imenovane dedne razrede. V prvem dednem razredu so otroci zapustnika in zakonec oziroma vnuki zapustnika, če otroci niso več živi. V drugem dednem redu so starši zapustnika in njegov zakonec oziroma njihovi potomci (bratje in sestre zapustnika), če starši niso več živi. Če tudi ti niso več živi, pa njihovi otroci (zapustnikovi nečaki). V tretjem dednem redu so stari starši zapustnika oziroma njihovi potomci (mrzle tete in strici, mrzli bratranci …), če ti niso več živi. Dedovanje poteka tako, da praviloma dedujejo dediči prvega dednega reda, če teh ni, so nato k dedovanju povabljeni dediči drugega dednega reda, če tudi teh ni, pa dediči tretjega dednega reda. Če ni niti dedičev tretjega dednega reda, postane zapuščina last Republike Slovenije.
