SVETUJEJO VAM

SLUŽNOST

Bralka piše, da obstaja dogovor glede služnosti, vendar se ne izvaja tako, kot je napisano. Zanima jo, kako naj uredi stvari, ker tako stanje traja že dolgo in je moteče.

Služnost je pravica na tuji nepremičnini, ki določeni osebi omogoča, da tujo nepremičnino ali njen del uporablja na vnaprej določen način. O stvarni služnosti govorimo, kadar je nosilka pravice nepremičnina (gospodujoča nepremičnina), ustanovljena v breme druge nepremičnine (služeče nepremičnine). To pomeni, da ima upravičenja iz naslova služnosti vsakokratni lastnik gospodujoče nepremičnine. Praviloma je časovno neomejena in nanjo spremembe lastništva ne vplivajo. Vsak novi lastnik vstopi v pravni položaj, ki je vezan na nepremičnino, na primer v pravico uporabe poti, vezane na to nepremičnino. O osebni služnosti pa govorimo, kadar je pravica uporabe tuje nepremičnine vezana na določeno osebo, pri čemer upravičenje preneha najpozneje s smrtjo te osebe.

Svetujejo vam

MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA

Nekateri ljudje doživljajo svet črno-belo in taki so tudi njihovi čustveni odzivi. Nihajo od navdušenja in naklonjenosti do obupa in besa ob najmanjši kritiki ali občutku, da niso slišani ali sprejeti.

V trenutku se lahko iz ljubečega partnerja ali prijatelja spremenijo v najhujšega sovražnika in preganjalca. Zaradi nestabilne samopodobe lahko povsem običajne situacije doživljajo kot izzivanje. Dovolj je, da se ne strinjate z njihovim mnenjem ali postavite mejo v odnosu. Posamezniki z mejno osebnostno motnjo imajo veliko težav prav v medosebnih odnosih. Po otroško pričakujejo, da bodo brezpogojno sprejeti in razumljeni, celo brez besed. Ker se to ne zgodi, nekateri vztrajajo v zanje rušilnih zvezah, drugi zapustijo partnerja, tretji se na različne načine umikajo pred bližino. Njihovo samovrednotenje je nizko ali nestabilno, četudi se navzven kaže kot pretirano visoko, kot na primer pri narcisih; za to masko se skriva občutek velikega razvrednotenja. To je tudi razlog, da osebe s takšno motnjo močno potrebujejo potrditev okolice in se zanjo zelo trudijo, tudi z deloholizmom ali uslužnostjo prek vseh meja.

KAKO PREPREČITI PRELEŽANINE?

Na nas se je obrnila bralka, ki doma skrbi za svojo nepokretno mamo. Ker mama večino dneva preživi v postelji, je v zadnjem času v predelu križa in pet opazila rdečino. Skrbi jo, da bi se razvile preležanine. Zanima jo, kako jih lahko prepreči in na katere znake mora biti še posebno pozorna.

Preležanine so poškodbe kože in podkožnega tkiva, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega pritiska na posamezne dele telesa. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki večino časa preležijo ali presedijo v istem položaju in se ne morejo samostojno gibati. Običajno jih opazimo na križnici, petah, kolkih, gležnjih in komolcih.

DODAJANJE MAGNEZIJA

Bralka je zaradi dolgotrajnega zaprtja začela jemati magnezijev citrat v odmerku 375 mg. Po enem mesecu uživanja je bilo odvajanje blata lažje. Počutila se je dobro, manj je bila utrujena, tudi krči v nogah so izginili. Pred kratkim je prebrala, da jemanje magnezija lahko povzroča motnje ritma srca ali celo nenadno smrt. Zanima jo, ali je njegovo dodajanje res tako nevarno. 

Magnezij (Mg) je eden izmed ključnih elektrolitov, ki omogoča sproščanje mišic, sodeluje pri prenosu živčnih impulzov, vzdrževanju srčnega utripa in krvnega tlaka, pomemben je pri tvorbi kosti, sodeluje pri tvorbi energije iz hrane … Priporočen dnevni vnos je okoli 300 do 400 mg (več pri fizični aktivnosti, potenju, stresu …), kar lahko zagotovimo z mešano prehrano (oreški, stročnice, zelena listnata zelenjava, polnozrnata moka). V telesu obstajajo zelo natančni mehanizmi, ki zagotavljajo, da tako pomembnih elektrolitov ni ne preveč ne premalo. V obeh primerih namreč nastanejo motnje, ki škodujejo delovanju različnih organskih sistemov. Pri previsoki vrednosti magnezija se lahko pojavijo slabost, bruhanje, driska, oslabelost mišic, neredno bitje srca, nizek krvni tlak. Pri nizki vrednosti so prisotni krči, utrujenost, mravljinčenje, prebavne motnje in neredno bitje srca.

ODPOVEDNI ROK JE PRAVICA IN OBVEZA

Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi zapisano, da traja odpovedni rok 60 dni, če sam odpove pogodbo, in da je v primeru nespoštovanja tega roka dolžan plačati pogodbeno kazen v višini dveh svojih povprečnih bruto plač iz zadnjih treh mesecev. Zanima ga, ali je takšna klavzula sploh veljavna?

Pred leti so bila mnenja o dopustnosti takšne klavzule o pogodbeni kazni zaradi neupoštevanja odpovednega roka dokaj deljena. Med zagovorniki sem bil tudi sam, saj sem se v praksi srečeval s številnimi primeri, ko so delavci ne meneč se za odpovedni rok, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, zapustili delodajalca zelo na hitro, »z danes na jutri«.

VDOVSKA POKOJNINA 

Upokojenka, ki je pravico do vdovske pokojnine pridobila pred letom 2025, sprašuje, ali se njen dvig, kot ga predvideva novela ZPIZ-2O, nanaša tako na novouveljavljene pravice kot tudi na obstoječe prejemnike. Zanima jo še, ali se višji odmerni odstotek (75 odstotkov) uporablja tudi za obstoječe prejemnike, kar pomeni za približno 7,1 odstotka višjo odmero vdovske pokojnine v primerjavi z letom 2025.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-2O) se uporablja od 1. 1. 2026 dalje. Zakon je spremenil oziroma povišal odmerni odstotek za odmero vdovske pokojnine, in sicer na način, da se vdovske pokojnine, priznane v letu 2026, odmerijo v višini 75 odstotkov od osnove za odmero vdovske pokojnine (osnova je pokojnina, do katere je bil oziroma bi bil upravičen umrli zavarovanec na dan smrti), pokojnine priznane od 2027 dalje pa v višini 80 odstotkov osnove za odmero vdovske pokojnine.

SVETUJEJO VAM

DOSMRTNO PREŽIVLJANJE

Kar nekaj bralcev je v telefonskem svetovanju zastavilo vprašanja v zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Predvsem jih je zanimalo, kako zagotoviti, da se bo ta pogodba zares izvrševala, in kako ravnati, če temu ne bo tako, ter kaj sploh lahko zahtevajo v zameno za to, da nekomu dajo svoje stanovanje ali hišo. Preberite podrobnejša pojasnila. 

Zakonske določbe so dokaj skope, vendar iz njih izhaja bistveno: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Preživljavec torej ne bo postal lastnik hiše ali stanovanja z dnem podpisa pogodbe, pač pa šele po smrti tistega, ki ga preživlja. Vendar pa se hkrati preživljanec odpove svojim pravicam razpolaganja s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako po sklenitvi te pogodbe ne sme nepremičnine prodati ali zastaviti niti kako drugače zmanjšati možnosti, da bo preživljavec po njegovi smrti v zameno za preživljanje dobil nepremično, ki je predmet pogodbe.