Dvig najnižje, zagotovljene in invalidske pokojnine
V tretji obravnavi predloga ZPIZ-2I v državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji koalicije in stranke Desus preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bila pa je sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ne glede na leto upokojitve, v obsegu med 20 in 50 evrov, kar vseeno pomeni velik dvig. Najnižja pokojnina je zagotovljena v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 279 evrov. Prav tako se povečujeta zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (za doseženo polno pokojninsko dobo) z obstoječih 581 na 620 evrov. Za uživalce invalidskih pokojnin pa se pokojnina v letu 2021 določi v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 388 evrov. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške s šest na štiri leta.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DRUŽINSKA POKOJNINA SINA PO STARŠIH
Bralka navaja, da je sinu kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni priznana invalidska pokojnina od lanskega leta najprej v višini 395 evrov. Ker sinu prejemki ne zadoščajo za življenje kljub njunemu skupnemu gospodinjstvu, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine. Po očetovi smrti jeseni 2018 je sin od zavoda prejel negativno odločbo glede družinske pokojnine, in to le z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bil popolnoma nesposoben za pridobitno delo, čeprav sin zaradi bolezni že dalj časa ni bil zaposlen in sta ga preživljala skupaj s pokojnim možem.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
UREJANJE LASTNIŠTVA ZEMLJIŠČA
Bralec je pred nekaj več kot štiridesetimi leti kupil parcelo od takratnega stanovanjskega sklada. Med kupljenim zemljiščem in ograjo je bil še pas zemljišča, ki je imel drugačno parcelno številko in ni bil vključen v tedanjo pogodbo. Prodajalec je takrat bralcu dejal, da lahko vseeno uporablja zemljišče, saj do njega ni drugega dostopa kot čez parcelo, ki jo je kupil. Bralec od tedaj zemljišče obdeluje in vzdržuje. Zdaj je kot lastnica zemljišča vpisana občina. Bralec se je skušal dogovoriti, da naj ga prepiše nanj, vendar občina na to ne pristane in je pripravljena zemljišče le prodati.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRIORITETE PRI CEPLJENJU
Bralka je stara 73 let in še vedno ni prejela poziva osebne zdravnice na cepljenje proti covidu-19. Zanima jo, kakšne so njene pravice v tem primeru in kako je s cepljenjem njenih sinov, ki ne spadata v nobeno rizično skupino.
Glede na starost lahko bralka zelo kmalu pričakuje, da jo bo osebna zdravnica pozvala na cepljenje. Osebni zdravniki so namreč tisti, ki razpolagajo s seznamom svojih pacientov – te so dolžni posredovati zdravstvenim ustanovam, ki izvajajo cepljenje proti bolezni covid-19.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
VARSTVO PRED ODPOVEDJO
Bralec je slišal, da je Ustavno sodišče RS menda zablokiralo postopke prisilnega upokojevanja delavcev, ki imajo izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zaradi težav v poslovanju je vodstvo podjetja napovedalo, da se bo odločilo za uporabo mehkih metod odpuščanja. Zanima ga, ali je zdaj varovan pred kakršno koli odpovedjo.
Absolutnega varstva pred odpovedjo ni. Zadržanje dela določb 89. člena ZDR-1, ki izhajajo iz 21. člena PKP 7, ki se nanaša na zasebni sektor, in 156. a člena Zakona o javnih uslužbencih, ki je v zvezi z 22. členom PKP 7 in se nanaša na javni sektor, pomeni samo to, da do vsebinske odločitve ustavnega sodišča delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev iz prvega ali iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2, na poenostavljen način. Izpodbijane določbe so delodajalcu namreč omogočale podajo odpovedi brez dokazovanja utemeljenega poslovnega razloga, s čimer bi odpadlo tudi tveganje v primeru tožbe delavca.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ZOŽITEV AORTNE ZAKLOPKE
86-letni oče naše bralke je bil na pregledu zaradi slišnega šuma nad srcem. Ugotovili so, da ima zožitev aortne zaklopke zmerne stopnje. Dobil je zdravila zaradi povišanega holesterola in krvnega tlaka. Zdravnik mu je odsvetoval telesne napore. Oče ne prizna, da bi imel kakršne koli težave, in komaj čaka, da bo lahko začel delati na vrtu. Zanima jo, kako nevarno je zanj lahko delo na vrtu.
Aortna stenoza je pri starejših ljudeh pogosta bolezen. Po 80. letu jo ima okoli 10 odstotkov starostnikov. Najpogostejši znaki so zmanjšanje telesne zmogljivosti, pojav težke sape, bolečina v prsnem košu, omotica ali izguba zavesti. Simptomi so odvisni od stopnje zožitve. Pri hudi aortni stenozi (površina odprtine, skozi katero teče kri, je manjša od 1 cm2) je običajno potrebna zamenjava zaklopke ali širitev zožitve s posebnimi katetri. Brez takšnega posega je smrtnost visoka.
Dobro poslovanje pokojninske blagajne kljub epidemiji
Od leta 2015 do 2019 so se obveznosti državnega proračuna do pokojninske blagajne zmanjševale, lani pa so se zaradi epidemije covida-19 spet povečale. Kljub temu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posloval likvidno in izpolnjeval vse zakonske obveznosti do zavarovancev in prejemnikov pokojnin.
Člani sveta zavoda so 25. februarja obravnavali letno poročilo za leto 2020 in ga tako z vidika njegove vsebine kot tudi metodološkega pristopa ocenili pozitivno. Gradivo namreč ne prikazuje stanja le za leto 2020, ampak za daljše obdobje na posameznih ključnih področjih, in tako omogoča oceno, ali se stanje pokojninske blagajne izboljšuje ali nazaduje.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PRETIRANO SOČUTJE IN EMPATIJA
Na svetovanje je prišla hčerka naše naročnice, ki je učiteljica v osnovni šoli. Slabo se počuti, je tesnobna, nespeča in ima občasno panične napade. Njene težave so povezane s preveliko težnjo po popolnosti pri delu in pretiranim sočutjem, ki ga izraža v odnosu do učencev, ki imajo težave, kar jo je pripeljalo na rob izgorelosti.
Sočutje je sestavni del odnosa do ljudi okoli nas. Če nam je nekdo pomemben, nam ni vseeno, kako se počuti. Z njim se poistovetimo, občutimo njegovo veselje, a tudi žalost in stisko. Ali bomo z nekom sočustvovali, je odvisno od nezavednega procesa, ki mu pravimo poistovetenje. Bolj ko v nekom vidimo sebe, bolj verjetno je, da bomo sočutni. Ta način odzivanja je v naravi človeškega bitja. Pa vendar mora obstajati meja, da nam takšen način ne postane preveliko breme. Empatija je pomembna sposobnost in del čustvene ter socialne inteligence.
Izzivi, možnosti in priložnosti starajoče se družbe
Evropska komisija je konec januarja objavila zeleno knjigo o staranju, ki govori o izzivih, možnostih in priložnostih, ki jih prinašajo daljša doba preživetja in staranje prebivalstva ter vpliv teh dejavnikov na gospodarstvo, finančni položaj, socialne sisteme in socialno povezanost.
Na podlagi javne razprave, ki poteka v vseh članicah, bo Evropska komisija oblikovala rešitve za utrjevanje solidarnosti med generacijami in jih objavila v obvezujoči beli knjigi. Povzemamo vsebinske sklope zelene knjige.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ALI BO CEPLJENJE OBVEZNO?
Bralca zanima, ali je mogoče, da se uzakoni tudi obvezno cepljenje, če v Sloveniji nikakor ne bomo dosegli precepljenosti prebivalstva. Ali je pravno dopustno, da bodo nekatere države zahtevale potrdilo o cepljenju za vstop v njihovo državo?
Ta hip v slovenski zakonodaji ne obstaja pravna podlaga za obvezno cepljenje, Zakon o nalezljivih boleznih na primer obveznega cepljenja ne predvideva niti ga ne predvideva noben drug zakon.
Pri obveznem cepljenju gre za kočljivo področje, saj Ustava RS izrecno določa, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju.
