-
Zaradi epidemioloških razmer v državi zavod do preklica ne bo podajal informacij osebno v prostorih območnih enot in izpostav niti sprejemal zahtevkov na vložišču.
Stranke lahko zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega podpisa, Moj eZpiz za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujejo zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo zahtevke v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja bodo zagotavljali po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.
Za ureditev statusa dokupljene dobe
Odbor Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na februarski in septembrski seji obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog se nanaša predvsem na status dokupljene dobe.
V zadnjih letih smo bili priča večkratnim prizadevanjem oziroma poskusom za ureditev statusa dokupljene dobe, predvsem dokupa študijskih let in dokupa časa služenja vojaškega roka (vojaščina), z obrazložitvijo, da se je z ZPIZ-2 z uvedbo instituta pokojninske dobe brez dokupa osebam, ki so dokupili dobo do 31. decembra 2012, zgodila krivica, na podlagi katere so pri pridobivanju pravic predvsem do starostne pokojnine v slabšem položaju v primerjavi z drugimi zavarovanci. Ali se je res zgodila krivica, kdaj in za koga, ki naj bi jo zdaj odpravil Državni zbor RS, če bo sprejel ZPIZ-2H, kot je bil z amandmaji sprejet na odboru? Zadeva ni enoznačna in jo bom poskušal obrazložiti.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, in sicer ali bi ji bila glede na zdravstveno stanje priznana pravica do invalidske pokojnine. Ima malo več kot 37 let delovne dobe, stara je 57 let, ima pa tudi dva otroka, saj je dobila informacijo, da se upoštevajo tudi otroci.
Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v tolikšnem odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti, in sicer je v letu 2020 najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 37 odstotkov za moškega in 39 odstotkov za žensko, ki se vsako leto postopoma povišuje za odstotek, tako da bo v letu 2024 za oba spola 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65 let starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine.
Dileme o urejanju dolgotrajne oskrbe
Komisija za zdravstvo in socialno varstvo pri Zdusu je obravnavala predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal mag. Martin Toth, smo poleg Poljske edina država EU, ki takega zakona nima. Ugotovil je, da je zadnje besedilo predlaganega zakona boljše, kot so bila predhodna. Bo pa treba nekatera poglavja dodelati, zato se jim zdi besedilo smiselno navajati kot osnutek zakona.
Med drugim so premalo razumljivo navedene pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in pogoji z merili za njihovo uveljavljenje oziroma ugotavljanje obsega in ravni oskrbe. Neustrezno in nesprejemljivo so spisana določila o financiranju storitev dolgotrajne oskrbe. Določen je namreč že kar denarni znesek, ki naj bi ga zavod (kateri, ni navedeno) nakazal neposredno izvajalcu. To je v neskladju s prakso in predpisi, ki urejajo odnose nosilcev socialnega zavarovanja in izvajalcev storitev, opozarjajo v Zdusu.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OTROŠKA LJUBOSUMNOST
Naročnica je prišla na svetovanje, ker težko gleda, kaj se dogaja v hčerini družini. Živijo skupaj in štiriletna vnukinja je zelo ljubosumna na mlajšega bratca, enoletnika. Če le more, ga naskrivaj uščipne, da začne jokati, ga udari z igračko ali pa terja pozornost zase s čustvenimi izbruhi takrat, ko se mamica posveča bratcu. Kako pomagati?
Staršem je treba razložiti, da morajo prvega otroka vnaprej pripraviti na prihod novega družinskega člana. Tisti, ki so bili edinci, te izkušnje nimajo. Pri starejšem otroku se zagotovo takoj pojavi ljubosumje, saj se je pozornost staršev, ki so jo prej imeli samo zanj, porazdelila. Če sta otroka istega spola in če je med njima majhna starostna razlika, je to čustvo še toliko bolj izraženo. Zato je pomembno, da se znata starša na to že vnaprej pripraviti in odreagirati na najboljši mogoč način. Izziv je v tem, da otroci starševsko vedenje povezujejo s seboj. Če torej mama gleda mlajšega otroka in do starejšega ni pozorna, pomeni, da ga nima rada in da zanjo ni pomemben. Tukaj je ključ pravilnega ravnanja, da se starši tega zavedajo in se tudi vedejo tako, da s svojim vedenjem in besedami starejšemu otroku vedno znova zagotavljajo, da je ljubljen in nič manj pomemben kot drugorojenec.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
REKLAMACIJA ZDRAVILA, KUPLJENEGA NA SPLETU
Bralka je na spletu kupila naravno zdravilo, za katero pa se je izkazalo, da ji ne ustreza. Ko je na spletno lekarno naslovila dopis, da želi izdelek vrniti, so ji sporočili, da to za zdravila ne velja. Zanima jo, ali to drži oziroma kakšne ima možnosti, če ji zdravilo ne ustreza.
Najprej splošen nasvet glede spletnega nakupovanja zdravil: tako nakupovanje ni najbolj priporočljivo, saj gre pri zdravilih za zelo specifičen izdelek in je zato pred njihovim nakupom pametno pridobiti še dodatno mnenje ali pojasnilo ustreznega farmacevta – po možnosti »v živo«.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SOLASTNIŠTVO STANOVANJA
Bralec je solastnik stanovanja skupaj z nečakinjo, ki pa ima le 1/5 deleža. Bralec že ves čas živi v stanovanju sam in plačuje vse stroške. Nečakinja ni hotela prispevati niti za obnovo fasade na stavbi, vse pogosteje pa omenja, da bi želela imeti kaj od stanovanja.
Solastništvo prinaša tako ugodnosti kot bremena. Eno izmed bremen je, da solastniki skupaj krijejo stroške stvari, ki jo imajo v skupni lasti, in sicer v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. V opisanem primeru to pomeni, da bi moral bralec pokrivati 4/5 stroškov, ki se nanašajo na stanovanje, nečakinja pa 1/5 teh stroškov. Solastnik mora tako prispevati za stroške vzdrževanja stanovanja in stavbe, v kateri je stanovanje, stroške upravljanja stavbe ipd., ni pa dolžan prispevati za stroške, ki nastajajo izključno zaradi uporabe tistega, ki je v stanovanju, na primer za televizijo, internet …
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
ASPIRIN
Šestinsedemdesetletna bralka želi mnenje glede preventivnega jemanja Aspirina. V družini sta oče in mama v visoki starosti umrla za posledicami možganske kapi. Nima klasičnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja. Ne jemlje nobenih zdravil, je telesno aktivna, ima normalno težo. Veliko njenih prijateljic pa ga zaradi preprečevanja ateroskleroze jemlje vsak dan.
Aspirin (acetil salicilna kislina) je eno izmed najbolj uporabnih zdravil: učinkovito, poceni, glede na množičnost jemanja niti nima toliko pomembnih neželenih učinkov. V študijah so dokazovali njegov ugodni učinek na zmanjšanje pojavnosti srčnega infarkta, ne pa na večje preživetje. V višji starosti se poveča tveganje za krvavitve iz prebavnega trakta ali še bolj usodne krvavitve v možgane. Pri tehtanju koristi in škode je prevladalo priporočilo, da Aspirin ni zdravilo, ki bi bilo koristno za zmanjšanje srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh z majhnim tveganjem zanje. Veseli ste lahko, da ste v tej skupini srečnežev, zato aspirina ne potrebujete.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPUŠČANJE DELAVCEV
Bralec ima manjše podjetje, ki ga je pandemija koronavirusa zelo prizadela. Ukvarja se z avtobusnimi prevozi. Pred meseci je dva delavca poslal na čakanje na delo, dvema pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ker se razmere ne izboljšujejo, bo prisiljen nekaj ljudi odpustiti. Zanima ga, kako na možnost odpovedi iz poslovnih razlogov vpliva dejstvo, da uveljavlja finančne ugodnosti iz interventne zakonodaje.
Namen zakonodajalca je bil ob uzakonitvi teh dveh ukrepov jasen, in sicer ohranitev zaposlitve in s tem povezana ustrezna finančna pomoč delodajalcem, ki so v poslovnih težavah. Prav tako je bila dokaj nedvoumna tudi začasna prepoved odpuščanja zaposlenih, če država daje finančno pomoč za ohranitev zaposlitve. Seveda pa je realnost taka, da kljub finančni pomoči države ni mogoče ohraniti vseh zaposlitev.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRESTAVLJANJE TERMINA ZA ZDRAVSTVENI PREGLED
Bralka je bila naročena na specialistični pregled (ni šlo za nujno storitev), za katerega je bila že tako precej dolga čakalna doba. Pred kratkim pa so jo obvestili, da zaradi objektivnih razlogov pregled v začetku avgusta ni mogoč, in termin prestavili na oktober. Razume, da je zdravstvo v teh časih še posebej obremenjeno, ampak jo vseeno zanima, ali lahko v nedogled prestavljajo termine.
Najdaljše čakalne dobe so pri nas predpisane v Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, pri čemer se upoštevajo kriteriji stopnje nujnosti (nujno, zelo hitro, hitro in redno). Upoštevajoč te kriterije, najdaljše dopustne čakalne dobe trajajo od 24 ur od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti nujno pa do 6 mesecev od predložitve napotne listine za stopnjo nujnosti redno.
