Preveč je že sprememb zakona, lotiti se je treba nove pokojninske reforme
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji obravnaval predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), ki je bil v zakonodajni postopek vložen konec avgusta, vendar ni zadnji. Na prihodnji seji bo na dnevnem redu še novela (ZPIZ-2R). Obravnaval je tudi rebalans finančnega načrta zavoda za leto 2022 in ga sprejel.
Ocenil je, da je rebalans utemeljen, saj je bil finančni načrt sprejet decembra 2021 in je temeljil na jesenskih makroekonomskih izhodiščih Umarja, ki se razlikujejo od pomladanske napovedi ugodnejših gospodarskih gibanj, objavljenih letos marca. Ob sprejemanju finančnega načrta tudi ni mogel upoštevati nekaterih predlaganih zakonskih rešitev, ki so bile v zakonodajnem postopku in imajo vpliv na finančno poslovanje zavoda. Naj omenim le nekatere: PKP10, ki je uveljavil solidarnostni dodatek za upokojence, ZPIZ-2L, ki je uveljavil januarsko dodatno uskladitev pokojnin, in ZPIZ-2M, ki je izboljšal gmotni položaj nekaterih skupin upokojencev.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI
Obiskala me je 60-letna naročnica, ki ji je lansko leto med operacijo umrl mož, pred pol leta pa je izgubila tudi očeta. V njej se je nabralo veliko žalosti, vendar ne more jokati, pa bi rada. Slišala je za terapijo z živalmi, zato bi rada tudi na ta način poskusila olajšati slabe občutke. Moja terapevtska psička se ji je takoj prikupila.
Živali so imele na človeka že od nekdaj ugoden, sproščujoč in tudi zdravilen učinek. Druženje z njimi pozitivno vpliva tako na zdrave kot bolne ljudi, pomirjevalno vpliva tudi na duševnost, saj lahko v težkih življenjskih situacijah pomagajo vzpostaviti duševno ravnovesje. Raziskave kažejo, da ljudje, ki imajo živali, bistveno redkeje obiščejo zdravnika kot tisti, ki živijo brez njih. Znanstveniki raziskujejo, kaj se dogaja v človeškem telesu, da se ljudje ob stiku z živaljo dobro počutijo. Ugotavljajo, da se poveča izločanje hormonov adrenalina in noradrenalina in izboljša delovanje imunskega sistema.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
O VAROVANJU POKLICNE SKRIVNOSTI
Bralkinega moža so pred kratkim sprejeli v bolnišnico, kjer mu bodo operirali slepič. Zdravstveno osebje je sicer zelo diskretno, je pa med njimi medicinska sestra, ki moža sprašuje vse, od njegove zdravstvene zgodovine pa do medsosedskih odnosov v njihovi ulici. To se ji zdi sporno. Zanima jo, ali medicinske sestre niso zavezane k molčečnosti.
Vsi zdravstveni delavci (vključno z medicinskimi sestrami) ter druge osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki o pacientu dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela izvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.
Od klopotcev do nabožnih kipcev
ROKODELCI
Stara ljudska dediščina in tudi stare obrti počasi tonejo v pozabo. Zato je prav, da tiste redke rokodelce, ki se še ukvarjajo s temi dejavnostmi, spodbujamo, da bi svoje znanje prenesli na mlajše rodove. Eden takih je Franček Merc, doma na Gorci pri Podlehniku. Pravi Haložan, pevec in ljubitelj ljudskih pesmi, izdelovalec izdelkov iz lesa, na primer klopotcev, jaslic, kipcev, slik, pa tudi ljubiteljski slikar.
Klopotec je bil nekoč zaščitni znak in seveda ponos vsakega vinograda. V Halozah še vedno negujejo to tradicijo. Postavljen je na visokem lesenem drogu, ima vetrnice, ki jih poganja veter, in kladivca ali po domače kici udarjajo ob desko in tako proizvajajo zvoke, s katerimi iz vinograda preganja ptiče, da ne zobljejo grozdja. Kot pravi Franček Merc, so mu bili od nekdaj všeč in se jih je naučil izdelovati tako, da je opazoval očeta pri delu, zdaj pa na ta način ohranja haloško kulturno dediščino. Klopotec je slovenska posebnost, ki se po vinorodnih okoliših nekoliko razlikuje. »Klopotci imajo štirikrake vetrnice, naš haloški pa ima šestkrako vetrnico, tudi rep je iz hrastovih vej, drugi klopotci pa imajo običajno rep iz brezovih vej. Malo se razlikujejo tudi v številu in obliki kicev.«
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc
DOBRO PREMISLITE, PREDEN KUPITE
Bralko, staro 88 let, so marca letos po telefonu povabili na predstavitev prehranskih dopolnil, še posebej koristnih za starejše. Ne ve, kje so dobili njeno telefonsko številko, ker je ni v imeniku. Ni šlo za predavanje, saj je bila tam samo ona, pač pa za siljenje v nakup vitaminov, ki naj bi bili praktično čudežni. Cena je bila 830 evrov za šest škatel. Ker bralka ni imela toliko gotovine, so jo prepričali, da je uredila plačilo na obroke prek plačilne kartice. Bralka je doma začela premišljevati, da so jo verjetno ogoljufali, saj je cena zelo visoka, vendar si tega ni upala povedati nikomur, ker jo je bilo sram. Nato je le povedala sinu, ki je zahteval prekinitev pogodbe, vrnila je izdelke, pa so ji zagrozili s tožbo, če ne plača škatle, ki jo je že odprla (za 140 evrov). Zdaj jo iz istega podjetja spet kličejo, da naj pride na predstavitev.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA
Bralka navaja, da je pred kratkim zbolela in obstaja verjetnost trajne nesposobnosti za delo, zato jo zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, ki je pri njem ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Rada bi tudi izvedela, ali bi ji pripadala zagotovljena invalidska pokojnina v višini 653 evrov. Stara bo namreč 62 let, ima pa le 36 let pokojninske dobe iz delovnega razmerja.
Invalidsko pokojnino pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, torej če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Večina zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine na podlagi ugotovljene I. kategorije, o čemer podajo izvedenska mnenja izvedenski organi zavoda v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED IZ KRIVDNIH RAZLOGOV
Bralec se je pred kratkim hudo sporekel z delodajalcem. Zagrozil mu je, da je »zrel« za odpoved iz krivdnih razlogov. Pred tremi leti mu je že podal opozorilo pred odpovedjo, zato ga zanima, ali mu lahko takoj poda odpoved ali mu mora dati še eno opozorilo.
Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 pozna pet razlogov, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi in eden od teh je tudi krivdni razlog, ki ga zakon opredeljuje kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
PRENIZEK SRČNI UTRIP
Bralkin mož se zdravi zaradi povišanega tlaka in sladkorne bolezni. Prejema zdravila Amlopin, Preductal, Concor, Aspirin, Sifor in Nitrolingual ob morebitnih bolečinah v prsih. Poleti so se pojavile nenadne slabosti, ki jih spremljajo vrtoglavica, bledica in potenje. Srčni utrip je enakomeren, vendar tudi pod 40 utripov na minuto. Resne težave minejo po nekaj minutah, vendar je kasneje utrujen in zaspan.
Glede na zdravila, ki jih gospod jemlje, sklepam, da ima ishemično bolezen srca. Starejše osebe, ženske, bolniki s sladkorno boleznijo pogosto nimajo bolečine, značilne za angino pektoris. Lahko se kaže samo kot slabost, zadihanost, vrtoglavica, utrujenost, hitro bitje srca, padec krvnega tlaka ali manjša zmogljivost. Čeprav mož nima bolečine za prsnico, ki izžareva proti levi roki in ni odvisna od gibanja in dihanja, ima lahko okvaro koronarnega žilja, ki zagotavlja kisik in hrano, da srce kot mišica lahko črpa kri v vse telesne organe. Pri nizkem krvnem tlaku ali nizkem srčnem utripu se količina krvi, ki jo srce izčrpa, zmanjša, moten je dotok krvi v možgane in lahko povzroči opisane simptome. Srčni utrip pod 40 utripov na minuto ne more zagotoviti dovolj velikega pretoka krvi. Izjeme so športniki, ki imajo prilagojeno, tako imenovano športno srce.
Za dostojno starost, ne le vzdržnost javnih financ
Pred nami so izzivi prenove pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, o čemer so na 5. konferenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja septembra v Portorožu razpravljali ugledni strokovnjaki z različnih področij. Postregli so s podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa v dobri kondiciji. Vse to pa je temeljni pogoj za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Konferenco je odprl generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, ki je za uvodni nagovor povabil varuha človekovih pravic Petra Svetino. Ta se je dotaknil tako pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi dolgotrajne oskrbe. Poudaril je, da je načrtovanje prihodnosti pomemben del našega življenja. In znotraj tega sta zagotovo pomembni področji tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dolgotrajna oskrba. Načrtovanje prihodnosti pa je pomembno tako za posameznika kot tudi za državo, ki je odgovorna, da vzpostavi sisteme socialne varnosti, ki delujejo učinkovito in posameznikom zagotavljajo varno starost.
-
Mladi za starejše – aktivno staranje
V Škofji Loki je v zadnjih dneh avgusta potekala zaključna mednarodna konferenca na temo Mladi za starejše – aktivno staranje. To je bilo šesto srečanje udeležencev iz 12 evropskih mest v okviru treh projektnih nalog in vodje posameznih projektov so predstavili rezultate svojih raziskav.
Projekt koordinira občina Škofja Loka, sofinancira pa ga Evropski regionalni sklad. Partnerji v projektu so srednje velika mesta iz Albanije, Avstrije, Nemčije, Finske, Irske, Češke, Litve, Madžarske, Danske, Romunije in Nizozemske. Skupine udeležencev so sestavljali uradniki, učitelji, študenti in starejši posamezniki. Glavne teme raziskovanja in diskusij so bile starejši in izobraževanje, transport, dostopnost, življenjski pogoji za starejše in mlajše. Vsaka od skupin je pri opredeljenih temah dobila nekoliko različne rezultate, ki jih bodo uporabili pri urejanju primernih pogojev v mestih. Usmeritve bodo obravnavali na različnih seminarjih in delavnicah v okviru projekta, ki bodo potekali v petih mestih, tudi v Škofji Loki. J. P.
