KO NEKDO NE ZMORE VEČ ...

Naročnica se je prišla pogovorit o tem, kaj narediti, če nekdo v ožji družini, kot se dogaja njej, pogosto omenja, da ne more več tako naprej, se zateka k pretiranemu pitju alkohola, išče mir pred drugimi, je potrt.

Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem hote ali nehote opozarja na svoj namen. Dejavniki tveganja so vsekakor predhodni poskusi samomora, hude življenjske preizkušnje in okoliščine (izguba bližnjega, službe, huda bolezen), zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi in včasih tudi pridružene duševne bolezni. Opozorilni znaki so govorjenje o smrti ali samomoru, urejanje zadev (denarnih, poslovnih, podarjanje lastnine) in na sploh spremembe v obnašanju (opustitev skrbi za svoj videz, drugačno izražanje čustev, umikanje v samoto ali pa...

Za uveljavljanje svojih pravic lahko zavod obiščete v času uradnih ur brez predhodnega naročanja.

Uradne ure:

ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure

sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure

petek od 8. do 13. ure

V času uradnih ur lahko v prostorih zavoda osebno vložite vlogo pri svetovalcu, zunaj uradnih ur pa jo lahko v poslovnem času oddate na vložišču ali v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda.

Za obisk zavoda priporočajo, da se predhodno naročite, in sicer v poslovnem času na telefonskih številkah enotnega klicnega centra ali kadar koli z uporabo storitve eVloge za VSE z Vlogo za naročanje strank.

VARNOST V KOPALNICI

Bralka navaja, da se mož po zlomu gležnja iz bolnišnice vrača v domače okolje. Zanima jo, kako naj prilagodi kopalno kad, da se bo lahko samostojno oprhal, saj je tudi precej slaboviden.

Za varno uporabo kopalne kadi se uporabljajo posebna držala, ki jih namestite pred in po stenah ob kadi. Biti morajo ergonomsko oblikovana, dobro pritrjena na podlago in na ustrezni višini. Obstajajo držala, ki jih lahko privijačite na steno, in taka, ki jih pritrdite s pomočjo vakuuma. Ne glede na izvedbo pa se morate prepričati, ali so opirala res dobro pritrjena, saj so lahko vzrok za hudo nesrečo, če se odtrgajo, ko se oseba opre nanje. Če se odločite za držala na vakuum, bodite pozorni, da je površina, kjer se stika čep držala, gladka, brez robov in vzorcev. Vsakodnevno tudi preverite, ali je držalo dobro pritrjeno. Za ljudi s slabšim vidom je priporočljivo, da so držala v drugi barvi kot stena, tako da jih lažje opazijo.

DELNA POKOJNINA

Bralec navaja, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino že štiri leta uživa delno pokojnino, saj je kot samostojni podjetnik vključen v obvezno zavarovanje po deset ur tedensko oziroma dve uri dnevno. Pred kratkim je slišal, da bi bilo zanj bolje, če bi bil vključen po 20 ur tedensko, glede na to, da je od 1. januarja 2020 drugačno, ugodnejše povečanje delne pokojnine.

Novela zakona, ki je začela veljati 1. januarja 2020, je nekoliko drugače uredila povečanje delne pokojnine, ki pa se nanaša le na tiste zavarovance, ki so izpolnili pogoje za starostno pokojnino. Pogoji za pridobitev delne pokojnine v primerjavi z zakonom, veljavnim do konca leta 2019, se ne spreminjajo, spreminja se samo njena odmera. Do drugačnega, višjega povečanja delne pokojnine je upravičen le zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma znaša njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko. Do povečanja delne pokojnine pa niso več upravičeni tisti zavarovanci, ki po 1. januarju 2020 uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za predčasno pokojnino, kot tudi tisti, ki uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino in ostanejo v obveznem zavarovanju za manj kot štiri ure dnevno oziroma manj kot 20 ur tedensko.

Prejeli smo pismo bralke, ki želi pojasnilo glede obračuna akontacije dohodnine pri redni uskladitvi pokojnin v februarju.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pri obračunu pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih prejemkov upošteva veljavno davčno zakonodajo, in sicer zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki sta bila objavljena v Uradnem listu št. 117/2006 in veljata od 1. januarja 2007 naprej.

OBNOVITVENA REHABILITACIJA V ZDRAVILIŠČU

Bralka je pred tremi leti prebolela možgansko kap, pred enim letom še srčni infarkt. Po infarktu zaradi omejitev ob epidemiji covida-19 ni bila vključena v programe rehabilitacije. Zdaj s težavo izvaja vsakodnevne aktivnosti in ima bolečine v rami ohromelega uda. Zanimajo jo, ali ji pripada zdravljenje v zdravilišču. 

Spoštovana bralka, odprli ste eno izmed perečih tem in zame osebno tudi eno izmed pomanjkljivosti pri dolgotrajnem zdravljenju nekaterih bolnikov s kroničnimi obolenji ali trajnimi posledicami poškodb. Žal bolniki po možganski kapi pri ZZZS nimajo priznane pravice do tako imenovane obnovitvene rehabilitacije invalidov, ki jo imajo nekateri bolniki s posebej opredeljenimi kroničnimi obolenji. Ker sem že dolgo na tem svetu, vem, da pravica ni bila priznana zaradi strahu pred velikim številom oseb po možganski kapi.

ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU

Bralec je dopolnil starost 65 let ter 37 let zavarovalne dobe. Sklenjeno ima pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Želijo ga dati na zavod za zaposlovanje, da bo še dve leti prejemnik denarnega nadomestila. Njegov cilj je, da bi se upokojil takrat, ko bo imel 40 let pokojninske dobe, zato odpovedi ne bo nasprotoval, saj se mu obeta tudi odpravnina. 

Takšno postopanje ne bo pripeljalo v celoti do želenih posledic. Delavec, ki že ima pogoje za starostno upokojitev, in bralec jih ima po prvem odstavku 27. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 (torej starost 65 let in več kot 15 let zavarovalne dobe), ni več varovan pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, če seveda poslovni razlog obstaja (to bi bilo pomembno, če bi ga morda delavec izpodbijal s tožbo), zato lahko delodajalec poda nameravano odpoved brez strahu, da bi bil v kakem prekršku.