Sto let od začetkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja in trideset let zavoda
Letos praznujemo kar nekaj pomembnih jubilejev s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pred stotimi leti, leta 1922, je bil razglašen zakon o zavarovanju delavcev, ki je urejal vse vrste zavarovanja za vse delavce v državi, razen zavarovanja brezposelnih oseb. Sledilo je še več pomembnih mejnikov. Med drugim so pred tridesetimi leti, tj. aprila leta 1992, v samostojni Sloveniji uveljavili prvi reformni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ustanovili Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OSAMLJENOST V PRAZNIČNEM ČASU
Poznam veliko ljudi, ki živijo sami in jih je strah koncev tedna, ko se drugi v krogu svojih družin in prijateljev za zaprtimi vrati domov počutijo dobro in sprejeto. Pogosto slišim, da komaj čakajo, da je spet ponedeljek in se življenje zavrti v znanem ritmu – odprte trgovine, ljudje hitijo po opravkih ... Tako se v množici počutijo manj osamljene. Prazniki so pa prava nočna mora, saj samoto občutijo kot boleče stanje.
Naša navzven usmerjena kultura ne spodbuja bivanja v samoti, ponuja pa nešteto rešitev, da se izognemo srečanju z bolečimi vidiki sebe, na katere zagotovo naletimo, ko se učimo samosti. Ljudje počnejo vsemogoče, da bi se izognili soočanju s seboj. Na primer nenehna zaposlenost je lahko tudi poskus bega pred osamljenostjo, saj raje vztrajajo v slabih odnosih, ker jih je strah biti sami. Zanimivo pa je, da šele ko se naučimo kakovostne samote in se počutimo celovite, ne da bi iskali nenehne potrditve drugih, da smo v redu, smo dosegli cilj.
-
ZDUSOVE STRANI
Kako smo pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe – okolje, energetika in industrija, je bila tema letošnjega Okoljskega srečanja v sklopu Poslovne akademije časnika Finance. Dvanajst predavateljev je obravnavalo temo z različnih zornih kotov. Povzemamo sporočila, ki so izstopala.
Kje so vzroki za podnebne spremembe? V prvi vrsti neustrezen pristop k načrtovanju uporabe okolja, njegova uporaba in izraba, onesnaževanje zraka, vode in zemlje. Zmanjševati je treba negativne vplive človeštva na okolje in spremeniti način življenja. Potrebno je zavedanje, da stanje, ki ga doživljamo, in kar počnemo z naravo, ni dopustno, naslednikom jo moramo predati v boljšem stanju.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA DO ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA
Bralka bo kmalu odpuščena iz bolnišnice zaradi težav z vratom. Omenili so ji, da bi lahko glede na naravo njenih težav nadaljevala zdravljenje v zdravilišču. Zanima jo, kdo o tem odloča in kaj mora v zvezi s tem storiti.
O pravici do zdraviliškega zdravljenja odloča imenovani zdravnik na predlog zdravnika, ki vas zdravi oziroma vas je zdravil v bolnišnici. Predlog mora podati najkasneje pet dni pred vašim odpustom iz bolnišnice.
Zdravnik, ki vas je zdravil, mora imenovanemu zdravniku predložiti podatke o vašem zdravstvenem stanju, ki utemeljujejo zdraviliško zdravljenje. Na predlogu je lahko navedena tudi vaša želja (izjava) glede zdravilišča, v katero želite biti napoteni.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI
Bralec s Ptuja navaja, da je oskrbovanec doma upokojencev že več let. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je lansko leto zaradi slabega zdravstvenega stanja pisno pooblastil zaposleno osebo v domu upokojencev za razpolaganje z njegovimi pokojninskimi prejemki, ki so se skoraj v celoti porabili za stroške oskrbe in določene dodatne usluge. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi pokojninskimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
IZROČILNA POGODBA
Bralec ima dva sinova, prvi živi z družino v bralčevem stanovanju že 30 let brezplačno in brez pogodbe, plačujejo samo stroške. Bralec živi s partnerko drugje. Vsa dela, menjavo strehe bloka, novo fasado, menjavo oken, radiatorjev in podov, je bralec plačal s pomočjo drugega sina, ki živi v svoji hiši. Prav tako sta prvemu sinu oziroma bratu poplačala njegov dolg, tj. približno 10.000 evrov, saj je bil pogosto brez zaposlitve. Bralec je izračunal, da je prvi sin dobil že dovolj, in namerava z izročilno pogodbo dati stanovanje drugemu sinu. Ta bi se tudi zavezal, da bo plačeval očetovo oskrbo v domu, če bo to potrebno. Bralca zanima, kako naj drugi sin brata izseli iz stanovanja. Prvi sin namreč ne bo izvedel za izročilno pogodbo.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KIRURŠKA TERAPIJA VEN
Bralka se zdravi zaradi kroničnega venskega popuščanja. Pred tremi leti je bila že operirana na venskem ožilju na obeh nogah. Prebolela je tudi pljučno embolijo. Zaradi vedno večjih krčnih žil na desni nogi, nočnih krčev in bolečin je naročena na pregled pri specialistu za žilne bolezni. Sprašuje, ali je kirurška terapija ven pri njej smiselna.
V zadnjem času me vedno več ljudi sprašuje o smiselnosti in nevarnosti kirurških posegov (na primer pri kili, inkontinenci, povešeni maternici ...), ki v tistem trenutku še niso nujni. Težko svetujem, ker je za vsako izmed bolezni način zdravljenja odredil specialist, ki se mora odločati na podlagi izvedene diagnostike, znanja, sprejete doktrine in izkušenj. Če bolnik zaupa specialistu, takšnih klicev neki neznani zdravniki ne bi smeli imeti. Vprašanje pa je, ali bolnik dobi dovolj dobrih informacij o posegu, njegovem poteku, morebitnih zapletih, uspešnosti zdravljenja, ne nazadnje tudi o tem, katere možnosti drugačnega zdravljenja še obstajajo. Zdravniki vse preveč mislimo, da je tudi bolnikom vse jasno, da si lahko v trenutkih stresa ob pregledu zapomnijo vse, da nas slišijo in dojamejo naše besede.
Energetski dodatek za invalide
Državni zbor je konec avgusta sprejel zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki se nanaša na drugi energetski dodatek, tokrat zaradi omilitve posledic dviga cen energentov in cen življenjskih potrebščin za najbolj ranljive skupine prebivalstva na področju socialne varnosti.
Ta interventni zakon se nanaša na ožji krog upravičencev, kot je to veljalo za prvotnega, saj se nanaša na prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ali pa tiste, ki bodo to šele postali do 31. marca 2023. Navedeno je v pristojnosti izvedbe ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki v ta namen poziva tudi upokojence, ki prejemajo pokojnino, nižjo od cenzusa za pridobitev varstvenega dodatka, to je nižjo od 620,18 evra, in ki veljajo za edino odraslo osebo, da vložijo zahtevo za varstveni dodatek. Če jim bo le-ta dodeljen, bodo posledično upravičeni tudi do energetskega dodatka.
-
Minister Mesec se zaveda težav upokojencev
Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so se sredi oktobra udeležili sestanka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predsednika Janeza Sušnika, Vijolo Bertalanič, vodjo programskega sveta Starejši za starejše, in Rožco Šonc, operativno vodjo programa Starejši za starejše, je sprejel minister Luka Mesec z državno sekretarko Tanjo Skornšek Ples in državnim sekretarjem Lukom Omladičem. Kot so dejali, se na ministrstvu zavedajo podražitev na vseh področjih kot posledic inflacije, še posebej pa se zavedajo...
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPRAVNINA
Bralec naj bi v kratkem prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pogoje za starostno upokojitev je že izpolnil pred nekaj meseci in od takrat naprej prejema 40 odstotkov pokojnine. Pri delodajalcu je zaposlen osem let. Zdaj se namerava polno upokojiti. Zanima ga, ali mu pripada odpravnina na podlagi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali odpravnina ob upokojitvi ali morda celo obe. Še to: v njihovem podjetju ne velja nobena kolektivna pogodba.
Do obeh odpravnin delavec seveda ne bo upravičen. Glede na njegovo navedbo, da zanje ne velja nobena kolektivna pogodba, je odgovore treba poiskati v določbah zakona o delovnih razmerjih oziroma ZDR-1.
