MOČ HVALEŽNOSTI

Naročnica prihaja na svetovanje zaradi različnih težav. Med najinimi srečanji mine 14 dni, zato jo vsakič vprašam, kako je bilo med tem časom. In najpogosteje dobim odgovor, da zelo slabo, nič spodbudnega ne ve povedati. Ko analizirava pretekle dneve, pa skupaj ugotoviva, da se je imela tudi lepo, samo tega ne vidi ali pa temu sploh ne daje vrednosti, ves čas je osredotočena samo na tisto, kar ji greni življenje.

Moč doživljanja stvari in dogodkov je samo v posamezniku, torej ne v okolju, kot radi zmotno mislimo. Bistvo je v tem, na kaj se osredotočamo. Težo negativnosti lahko preženemo z občutkom hvaležnosti. Vsi smo v svoji preteklosti že doživeli kaj takega. Med seboj se razlikujemo le po tem, kako pogosto to občutimo. Govorim o hvaležnosti, ki na nas tudi telesno dobro vpliva, zavzamemo pokončno držo, v prsih občutimo toplino, celo oči se nam zasvetijo. Pomislimo na vsakdanje stvari in ljudi, ki nam delajo življenje lepo.

ŽIVLJENJE PO MOŽGANSKI KAPI

Bralkin mož je pred tremi tedni doživel možgansko kap. Iz bolnišnice je bil odpuščen v domačo oskrbo. Uredili so pomoč na domu in pridobili negovalno posteljo. Trenutno je nepokreten, ima popolno levostransko hemiplegijo (je levičar), star je 82 let. Zanima jo, kako lahko pripomorejo k hitrejšemu okrevanju.

Sama hitrost okrevanja je odvisna od splošnega psihofizičnega zdravja vašega moža pred možgansko kapjo. Glede na to, da je gospod nepokreten in ves čas v postelji, svetujem, da je negovalna postelja nameščena v prostoru, kjer se odvija večina življenja – največkrat je to kar dnevni bivalni prostor. S tem boste preprečili tako osamljenost kot tudi izoliranost od vsakodnevnih dejavnosti, ki se odvijajo v vaši družini. Negovalno posteljo namestite ob oknu in na višino, ki bo omogočala pogled skozi okno, pri tem pa bodite pozorni na to, da bo pristop k možu vedno z njegove leve, torej slabše strani. Tako ga boste spodbudili, da bo glavo obračal proti vam in opazoval dogajanje v sobi. Obračanje glave na levo stran lahko spodbudite tudi z vonji ali glasovi, ki so mu poznani.

DELO V ODPOVEDNEM ROKU

Bralcu bo delodajalec podal odpoved iz poslovnih razlogov, dobil bo odpravnino, pred upokojitvijo bo še nekaj mesecev prejemal denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, ali lahko zavrne poziv delodajalca, če bi ga v primeru nujne kratkotrajne potrebe poklical na delo v odpovednem roku.

Sestavni del odpovedi iz poslovnih razlogov sta tudi odpovedni rok in odpravnina. V odpovednem roku tako delavec kot tudi delodajalec načeloma še naprej ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Zaradi iskanja nove zaposlitve ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela v obsegu dveh ur na teden, delodajalec pa mu mora v tem času omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Seveda je delavec upravičen tudi do izrabe pripadajočega letnega dopusta in tudi regresa v enakem obsegu. Če je dopust že izkoristil, potem nikakor ni upravičen do izostajanja z dela. Delavec je namreč še vedno zaposlen in mora upoštevati navodila delodajalca. Če se pokaže kaka kratkotrajna potreba po njegovem delu, se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da se zglasi na delovnem mestu.

NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Bralec iz Štajerske navaja, da je zaradi bolezni že od lanskega poletja invalid III. kategorije. Pred nekaj meseci je prejel odločbo, da nima nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Razlog za zavrnitev je bilo neizpolnjevanje pogojev pokojninske dobe, zmanjkalo mu je le nekaj mesecev. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen z desetimi leti in osmimi meseci pokojninske dobe pri starosti 53 let. Zdaj razmišlja, da bi se zaposlil za določen čas, zato ga zanima, ali bo potem upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

DEDOVANJE OTROK IZ PRVEGA ZAKONA

Bralka je imela težko otroštvo. Oče je bil nasilen, še po njeni polnoletnosti je zahteval, da mu izroča ves zasluženi denar. Enako je ravnal tudi z njenimi sorojenci in materjo. Ker otrokom ni pustil, da bi spali v domači hiši, so si na dvorišču postavili svojo hišo. Vendar je bil tudi na tej vpisan oče kot edini lastnik. Po materini smrti se je oče drugič poročil. Z otroki je prekinil vse stike. Oče je pred kratkim umrl. Že pred njim je umrla njegova druga žena, ki je imela hčer, ta pa naj bi podedovala vso zapuščino po svoji mami in po bralkinem očetu. Bralko zanima, ali lahko dedujejo tudi otroci iz prvega zakona.

TEŽAVE S POVIŠANIM KRVNIM TLAKOM

Bralec se več let zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, vendar njegove vrednosti zelo nihajo. Opravil je ultrazvok srca in prosi za razlago izvida. Ugotovljeno ima koncentrično hipertrofijo levega prekata, dilatacijo bulbusa aorte in diastolično disfunkcijo. Na kontrolni pregled je naročen čez dve leti, oziroma če se pojavi dispneja, takoj. 

Srce je mišica in tako kot vsaka druga se ob dolgotrajnem, težjem delu odebeli. Če imamo hipertenzijo (visok krvni tlak), srce črpa kri proti večjemu uporu v žilah, torej opravlja težje delo. Stene votline levega srca (levi prekat) postanejo debelejše, poveča se celotna masa srca. Enakomerno zadebelitev vseh sten imenujemo koncentrična hipertrofija. V grobem deluje srce tako, da se levi prekat najprej stisne (sistola) in požene kri prek aorte v vse organe, se zatem razširi (diastola), da se lahko ponovno napolni s svežo krvjo iz pljuč. Srčna votlina z debelo steno je manj prožna, zato se spremeni polnjenje srčne votline. Če je polnjenje moteno, govorimo o diastolični disfunkciji. Ker srce z večjim tlakom potisne kri v aorto, se le-ta sčasoma raztegne in postane v začetnem delu širša (dilatacija bulbusa aorte). Vse spremembe, ki sem jih opisala, so vidne tudi pri ultrazvoku srca našega bralca. Vrednosti posameznih parametrov so tolikšne, da so spremembe blage, torej začetne.