Potrebna je celovita prenova pokojninskega sistema, ne parcialne spremembe
Lani konec avgusta so poslanci stranke SDS v državni zbor vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), s katerim bi želeli zvišati najnižjo pokojninsko osnovo, dvigniti zagotovljeno pokojnino na znesek praga revščine in ponovno uvesti državno pokojnino. Svet zavoda je predlogu nasprotoval, saj je proti parcialnim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljev sistema. Vlado je pozval, da pristopi k celoviti reformi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podobne sklepe je svet zavoda sprejel tudi pri nekaterih prejšnjih predlogih sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki pa so bili kasneje večinoma sprejeti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
ZAPUŠČINA VNUKU
Bralka bi rada skupaj z možem premoženje zapustila vnuku, ki je še mladoleten. Otroci so namreč dobro preskrbljeni in ne potrebujejo ničesar. Bralka bi najrajši napisala oporoko, vendar želi, da bi vnuk po njeni smrti ali po smrti njenega moža skrbel za tistega od njiju, ki bo ostal sam. Zanima jo, kako naj to uredita.
Bralka ima več možnosti, vendar se mora najprej pogovoriti z vnukom, kaj je dejansko pripravljen prevzeti nase. Dokler je vnuk mladoleten, ga zastopajo njegovi starši, praviloma pa tudi ne more biti sklenjena pogodba, ki bi ga kakor koli bremenila. S sklepanjem morebitne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z vnukom bi bilo tako treba praviloma počakati do njegove polnoletnosti, nato pa je sklenitev takšne pogodbe odvisna tako od želja in volje bralke in njenega moža kot od želja in volje vnuka.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KAKO RAVNATI PRI TESNOBI
Naročnica, ki je prišla na pogovor, je pojasnila, da jo od nekdaj spremljata nekakšen strah in tudi tesnoba pred ljudmi in odločitvami, zato je ves čas napeta. Pravi, da težko navezuje stike z drugimi, kar jo hromi in zaradi česar nima miru v sebi.
Tesnoba je del našega življenja in je na mestu, ker v določenih okoliščinah predstavlja pripravljenost na akcijo, zadovoljitev naših želja in potreb ter na obrambo pred nevarnostjo. Ko se pojavi v nepotrebnih situacijah, ko ni zunanjega vzroka zanjo, če traja predolgo in človeka onesposobi do tolikšne mere, da ni več zmožen normalno delovati, pa govorimo o motnji. Pri posamezniku se lahko tesnobnost stopnjuje do paničnih napadov, kar je zelo neprijetna izkušnja.
Številne opravke na Zpizu lahko uredite kar od doma
Ali želite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) oddati vlogo ali imate drug opravek? Vam je odveč potovati do najbližje Zpizove območne enote, še posebej, če ste starejši, manj mobilni ali kako drugače ovirani? Morda pa se vam preprosto ne zdi smiselno in potrebno, da bi za takšen opravek morali na pot.
Povsem prav imate, številne storitve na zavodu lahko opravite od doma. In to na preprost način in le z osnovnim znanjem uporabe računalnika ali celo po telefonu. Obstaja vrsta načinov in pripomočkov, ki vam bodo pri tem pomagali, prav tako vam bomo z veseljem pomagali zaposleni na Zpizu. Potovanje si tako lahko prihranite za prijetnejše namene. Uporaba storitev eZPIZ je preprosta, varna in brezplačna.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
DRUGO MNENJE
Bralki so zaradi obrabe sklepa v eni izmed naših bolnišnic pred meseci vstavili endoprotezo kolena. Takoj po operaciji so se začele težave s hudimi bolečinami v kolenu, vendar so na kontrolnem pregledu ocenili, da je potek okrevanja normalen. Potem je padla in utrpela zlom stegnenice na isti nogi. Bila je operirana in zlom se je hitro zacelil. Ker pa ima še vedno težave s kolenom, ji je zdravnik svetoval ponovni pregled pri ortopedu. Sprašuje, kaj lahko stori, da bo dobila drugo mnenje.
-
Zdusove strani
Leto 2022, ki je dobilo naziv »supervolilno«, si bomo starejši zapomnili kot leto, ki je v naša življenja prineslo kopico sprememb. Nanizali jih bomo samo nekaj, tistih najbolj prijaznih.
Začetek leta je prinesel izredno uskladitev pokojnin, in to tistih, kjer so bili zaostanki glede na preteklo recesijo. V februarju smo dočakali še redno uskladitev po zakonu. Zdus se trudi doseči največ doma in da smo slišani v evropskem prostoru.
Februarja smo s partnerjema Simbioza Genesis in Zavodom IZRIIS začeli pripravljati projekt Digitalno vključeni, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo. Cilj projekta je, da starejši od 55 let (predvsem pa starejši od 65 let) pridobijo znanje za ravnanje s ključnimi e-storitvami, pripravljajo virtualna srečanja ter spoznavajo programe aktivnega in zdravega staranja. Urejena je tudi spletna stran, ki omogoča samoučenje slehernemu, ki jo obišče.
Pisano cvetje izpod spretnih rok
Med starejšimi je veliko rokodelcev, ki obvladajo posebna znanja in veščine od vezenja, pletenja, polstenja volne do obdelave lesa in izdelovanja cvetja iz papirja ... Ta del kulturne dediščine z veseljem predajajo mlajšim in tako skrbijo, da ne bo šel v pozabo. Rokodelske sekcije delujejo v kar 170 društvih upokojencev in združujejo okrog 2000 rokodelcev.
Posebna komisija za tehnično kulturo pri Zdusu, ki jo je dolga leta predano vodil Branko Suhadolnik, skrbi, da se to znanje še nadgrajuje in širi med člani društev. Sredi decembra so v Hotelu Delfin v Izoli pripravili že 9. rokodelske delavnice, ki se jih je udeležilo okrog 130 rokodelcev. »Opažamo, da je po covidu zanimanje za sodelovanje še večje kot pred tem, zato smo število udeležencev posamezne delavnice povečali s sedem na deset. Več kot tretjina je bila novincev,« je povedala nova predsednica komisije za tehnično kulturo Zdenka Bevc...
Večino pokojninske blagajne napolnimo s prispevki za socialno varnost
Na decembrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razpravljal o pomembnih dokumentih za njegovo poslovanje v letu 2023, in sicer o finančnem načrtu, programu dela in kadrovskem načrtu ter načrtu investicijskih odhodkov. Člani sveta so pozitivno ocenili predložene dokumente in pohvalili delavce zavoda za njihovo strokovno in odgovorno delo. Vsi dokumenti so bili soglasno sprejeti, med njimi tudi finančni načrt za leto 2023.
Ko govorimo o tem načrtu, se je treba zavedati, da gre za drugo največjo blagajno v državi, saj je od nje večji samo še državni proračun, zato njena priprava in uresničevanje zahtevata veliko odgovornost. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone in druge predpise, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo je sprejel Umar, proračunski memorandum, lastne projekcije o gibanju uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2023 ter oceno o realizaciji finančnega poslovanja v letu 2022. Pri pripravi finančnega načrta pa mora zavod upoštevati tudi najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov v državi, ki se nanaša na leto 2023.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
SPOROČANJE SLABIH NOVIC
Z naročnico sva se pogovarjali o hčerini bolezni. Pred kratkim je namreč izvedela, da ima raka, kar jo je močno pretreslo, saj ima dva otroka. Skrbi jo, kako bosta novico prenesla oziroma ali jima bo znala razložiti na način, da bosta čim manj prizadeta.
Starše najbolj skrbi, kako bo bolezen vplivala na družino in kako bo zaznamovala njihove otroke. Najraje bi jih zaščitili pred bolečimi mislimi in čustvi, kar pa je nemogoče. Prava pot je namreč v iskreni komunikaciji, ne v skrivanju ali izmikanju. Otroci namreč takoj začutijo, da se v družini nekaj dogaja, in bolj jih prizadene, če za bolezen izvedo od drugih. Pomembno je, da smo mirni in osredotočeni na otrokove skrbi, na njegova vprašanja in doživljanja.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
NOČNI POČITEK PRI LJUDEH Z DEMENCO
Na nas se je obrnila bralka, ki ima moža z napredujočo demenco. Zvečer, ko je čas za spanje, gospod kaže znake strahu, nemirnosti, ponoči se prebuja, občasno tudi pade. Prosi za nasvet, kako omiliti situacijo.
Res je, demenca včasih vso svojo moč in zobe pokaže ravno zvečer, zato je spalnica zaradi ustvarjanja dnevno-nočnega ritma in občutka varnosti izredno pomemben prostor. Ljudje z demenco resda pozabijo marsikateri dogodek iz svojega življenja, ne pozabijo pa občutka ob teh dogodkih. Zato je treba ustvariti prostor, da se v njem počuti sprejetega in varnega.
