Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak se je minuli mesec srečala z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom in sodelavci. Sogovornika sta na srečanju spregovorila o vprašanjih, pri katerih bosta Zveza društev upokojencev Slovenije in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sodelovala tudi v prihodnje, med drugim pri pripravi zakonodaje in različnih strateških dokumentov, ki zadevajo tudi starejše, pri iskanju posameznih rešitev in pri njihovem uresničevanju, pri iskanju novih oblik bivanja starejših, pri pridobivanju mednarodnih sredstev in pri izvedbi Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je postal že tradicionalen.

Zaradi februarske uskladitve se bodo pokojnine, ki so bile uveljavljene po 1. januarju 2008, zvišale za 3,5 odstotka, večina prejšnja leta uveljavljenih pa za 2,9 odstotka. Zvišanji veljata od 1. januarja dalje.

Z uskladitvijo pokojnin pa se spremenijo tudi najnižje in najvišje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova je po novem 535,51 evra, najvišja pa štirikrat več ali 2.142,04 evra. Navedena zneska ne pomenita najnižje oziroma najvišje pokojnine, kot ju nekateri še vedno skušajo prikazati. Uživalcu se pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove tedaj, kadar je njegova pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane na podlagi njegovih plač ali zavarovalnih osnov, v odstotku,...

Na prvi letošnji seji upravnega odbora so največ pozornosti namenili predlogu programa dela za letos in s tem povezanim financam. Zveza društev upokojencev Slovenije ima, kot je znano, samo en stalen vir financiranja - denarni prispevek iz poslovanja upokojenskega hotela Delfin v Izoli, ki je lani znašal 130 tisoč evrov; drugi del financiranja pa je odvisen od odločitev sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Znesek, ki ga vsako leto določi ZPIZ, je namenjen izključno rekreativnim in kulturnim programom. Lani je znašal 146 tisoč evrov.

Pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v letošnjem letu zavarovanec izpolnjuje, če njegova pokojnina, ki se ji prišteje tudi tuja pokojnina ali dodatek, nižji od 422,20 evra (toliko znaša mejni znesek v letošnjem januarju), če zavarovančevi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov v letu 2008 niso presegli 422,20 evra na mesec ali 5.066,40 evra na posameznega družinskega člana na leto. Upravičenec pa mora izpolnjevati tudi premoženjski cenzus, na katerega vpliva vrednost premoženja uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov. Njegova vrednost se je v primerjavi z minulim letom povečala za 5,7 odstotka in tako znaša 23.684,78 evra.

Iz pogovora z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem sledi ugotovitev o dobrem poslovanju zavoda v minulem letu. Med lanskimi dosežki posebej izstopa skrajšanje povprečnega časa reševanja zahtevkov s 85 na 66 dni, najpomembnejša letošnja naloga pa je prehod na elektronsko zajemanje podatkov o plačah in pokojninski dobi.

Zveza društev upokojencev Slovenije ne dobiva denarja iz državnega proračuna, njeno delo je v največji meri odvisno od denarja, ki ga zbere z aktivnostmi, to je s sodelovanjem v različnih državnih in mednarodnih projektih.

Na seji upravnega odbora ZDUS so sprejeli sklep, da uvedejo »članarino« pol evra na člana, ki je že plačal društveno članarino. To »dodatno članarino« bo za svoje delo porabila ZDUS, DU po pokrajinah pa bodo posredovali priporočilo upravnega odbora, da po drugega pol evra na člana prispevajo za delo njihove pokrajinske zveze. Tako bi »članarina« za ZDUS in PZDU znašala en evro.

V letu 2009 je začelo veljati nekaj sprememb o pogojih za pridobitev nekaterih pokojnin in za njihovo odmero. Glavne spremembe zadevajo minimalne pogoje za starostno pokojnino, možnosti pridobitve starostne pokojnine pri nižji starosti, daljšo dodano dobo, višjo polno starost moških in spremembo pogojev za pridobitev družinske pokojnine.

Minimalni pogoji za starostno pokojnino

Zveza društev upokojencev Slovenije je vsem poslanskim skupinam poslala dopis, v katerem piše, da so upokojenci težko pričakali dan, ko je novoizvoljeni parlament začel delati.

Pokojninska in davčna reforma, lani pa še izbruh inflacije so polovico upokojencev in dvesto tisoč delavcev potisnili na rob preživetja. Zavoljo vse višjih življenjskih stroškov se tokovi pomoči obračajo in mlajše generacije že morajo vsak dan več prispevati za preživetje staršev.

Zaradi naraščanja števila starejših prebivalcev in nizke rodnosti se spreminjajo dosedanja medgeneracijska razmerja, kar zahteva novo določitev vlog posameznih generacijskih skupin, zlasti še starejših. V zadnjih desetletjih smo gerontologiji in geriatriji namenjali premalo pozornosti, kar je nujno potrebno spremeniti.

To je le nekaj poudarkov iz konference o uresničevanju Strategije varstva starejših do leta 2010, ki jo je v začetku novembra pripravil Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju z vladnimi in političnimi, znanstvenimi in strokovnimi ter civilnimi partnerji.

Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandat 2008 - 2012 vsebuje vrsto zavez, za katerih uresničitev si bo prizadevala nova vlada. Številne zaveze zadevajo tudi upokojence in invalide. Zato naj na kratko povzamemo nekatere najpomembnejše, saj nakazujejo možne spremembe zakonodaje, pa tudi smeri delovanja nove vlade na tem področju.

Na področju zagotavljanja sredstev za socialno varnost, kamor sodi tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kaže posebej omeniti usmeritev, po kateri naj bi v prihodnje zagotovili plačilo socialno-varstvenih prispevkov od vseh oblik dela. Sistem pobiranja prispevkov za socialno varnost naj bi poenostavili, poenotili naj bi se zavezanci za plačilo, temu pa naj bi sledilo tudi poenotenje dinamike plačil in osnov za obračun in plačilo prispevkov. Koalicijski partnerji predvidevajo tudi preoblikovanje Kapitalske družbe.