POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO IN ZAGOTOVLJENA POKOJNINA

Bralec navaja, da je njegovo zdravstveno stanje precej slabo, zato ga zanima, ali invalidsko pokojnino pridobi le tisti, pri katerem je ugotovljena popolna nezmožnost za delo oziroma I. kategorija invalidnosti. Sprašuje tudi, ali bi bil, če bi bil slučajno invalidsko upokojen, upravičen do zagotovljene pokojnine, saj ima ves čas zaposlitve zelo slabo plačo. Star je namreč že 62 let, ima pa le 36 let in pet mesecev pokojninske dobe, ki jo je prebil v delovnem razmerju.

JUBILEJNA NAGRADA

Bralec bo letos dopolnil 40 let delovne dobe, zato ga zanima, ali bo upravičen do jubilejne nagrade. V podjetju uporabljajo Zakon o delovnih razmerjih in Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije (KP KIS).

Pravica do jubilejne nagrade ni zakonska pravica, ampak se praviloma ureja v kolektivnih pogodbah. Tako je tudi v tem primeru. Iz 57. člena KP KIS je mogoče ugotoviti najprej to, da v primerjavi z marsikatero panožno kolektivno pogodbo priznava jubilejno nagrado tudi za 40 let delovne dobe. Da bi lahko bralcu odgovoril, bi moral imeti še podatek, ali je vseh 40 let zaposlen pri tem delodajalcu ali ne. Dejstvo je, da so v preteklosti pravico do jubilejne nagrade bolj ali manj povsod priznavali na podlagi skupne delovne dobe, kar še posebej...

VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

Bralka kupuje nepremičnino. V ta namen je prodajalcu že nakazala aro in dogovorila sta se, da bo v dveh mesecih plačala tudi preostanek kupnine, nato pa se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica. Bralko skrbi, kaj se bo zgodilo, če prodajalec morda vmes umre. Ali se bo sploh še lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica in kaj bodo storili dediči?

Plačilo are praviloma pomeni, da je s tem pogodba sklenjena. Ara je namreč znamenje tega, da so pogodbene obveznosti dogovorjene in dorečene. Vendar se pogosto beseda ara uporablja v drugačnem smislu, in sicer kot skesnina. O skesnini govorimo takrat, kadar se plača dogovorjeni znesek in se hkrati dogovori, da bo kupec prodajalcu pustil ta znesek, če se bo kasneje premislil in ne bo sklenil pogodbe o nakupu nepremičnine. Če pa se premisli prodajalec, pa je ta dolžan kupcu vrniti dvakratnik prejetega zneska, torej najprej sam znesek, potem pa kot kazen za odstop od namena prodaje še enako vrednost. Bistvena razlika med aro in skesnino je torej v tem, da pri ari odstop ni mogoč, pri skesnini pa je mogoče odstopiti proti plačilu določenega zneska.

MEDIACIJA KOT REŠITEV SPORA

Bralka ni bila zadovoljna s storitvami pulmološke klinike, saj je niso ustrezno zdravili, celo predpisali so ji napačna zdravila. Ne želi vložiti odškodninske tožbe, saj meni, da bi bil sodni postopek finančno zahteven in dolgotrajen. Zanima pa jo, ali bi se lahko s kliniko dogovorila za rešitev spora v okviru mediacije in ali je odločitev mediatorja za kliniko zavezujoča. Prepričana je, da bi na ta način laže našli medsebojno sprejemljivo rešitev. 

Zakon o pacientovih pravicah predpisuje tudi tovrstno obliko reševanja sporov med pacientom in izvajalcem, vendar pa se morate o tej obliki reševanja spora izrecno dogovoriti z izvajalcem (torej s pulmološko kliniko). Mediacija poteka tako, da z izvajalcem skleneta pisni dogovor o mediaciji, v katerem izbereta mediatorja, ter se dogovorita o vseh vprašanjih, povezanih z izvedbo postopka mediacije.

PO ZDRAVLJENJU PLJUČNE EMBOLIJE

Bralka, ki se vrsto let zdravi zaradi astme, je pred meseci prebolela pljučno embolijo, potem pa še pljučnico. Še vedno močno kašlja. V tem času se je pojavila bolečina v poteku levega rebrnega loka, ki izžareva proti hrbtenici. Na posnetkih pljuč se vidijo kronične spremembe zaradi astme in manjša atelektaza (kolaps pljuč) v levem spodnjem pljučnem režnju. Zanima jo, ali je to posledica pljučne embolije in katere tablete proti bolečinam so boljše: Analgin ali Lekadol. Poleg pršil za zdravljenje astme jemlje Xarelto, kalcij in vitamin D v kapljicah.

 POSLOVNI DELEŽ NAMESTO STANOVANJA

Pred leti je bralka skupaj z možem na neobičajen način kupila stanovanje na Hrvaškem. Pravzaprav ni kupila stanovanja, pač pa poslovni delež v podjetju, ki je bilo lastnik več stanovanj. Podjetje je šlo kasneje v stečaj, stanovanje pa ni bilo prepisano na bralko. Bralka je s stečajnim upraviteljem sklenila pogodbo, s katero se je ta obvezal, da bo stanovanje prepisal nanjo. Do tega ni prišlo, zato ima bralka občutek, da se stečajni upravitelj izmika. Dodatna težava je, da je podjetje registrirano v Angliji.

ODPOVEDNI ROK IN BOLNIŠKI DOPUST

Bralcu je delavka prinesla odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. V pogodbi o zaposlitvi je dogovorjen 30-dnevni odpovedni rok. Zanima ga, ali bolniški dopust predstavlja oviro za prenehanje zaposlitve in ali je upravičena do odpravnine, pri njem je namreč zaposlena štiri leta.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) od zaposlenih ne zahteva nikakršne obrazložitve razloga, zakaj podaja odpoved, ampak zahteva le to, da je v pisni obliki. To pomeni, da lahko seveda povsem suvereno poda odpoved, čeprav je na bolniškem dopustu. Po vsej verjetnosti ima že kje drugje zagotovljeno zaposlitev ali pa se odpravlja na samostojno podjetniško pot. V nasprotnem primeru bi bila njena odpoved težko razumljiva, saj na zavodu za zaposlovanje seveda ne bi bila upravičena do denarnega nadomestila.

ENERGETSKI DODATEK

Bralka navaja, da prejema invalidsko pokojnino v višini 540 evrov, zato jo zanima, ali je upravičena do energetskega dodatka in kdaj ji ga bo zavod izplačal. Dobila je sicer informacijo, da so do tega dodatka upravičeni le invalidi I. kategorije invalidnosti, ki nimajo invalidske pokojnine, vendar se ji zdi to krivično.

Od 10. septembra 2022 velja zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/22, po katerem bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal energetski dodatek dvema skupinama invalidov.

OSAMLJENOST V PRAZNIČNEM ČASU  

Poznam veliko ljudi, ki živijo sami in jih je strah koncev tedna, ko se drugi v krogu svojih družin in prijateljev za zaprtimi vrati domov počutijo dobro in sprejeto. Pogosto slišim, da komaj čakajo, da je spet ponedeljek in se življenje zavrti v znanem ritmu – odprte trgovine, ljudje hitijo po opravkih ... Tako se v množici počutijo manj osamljene. Prazniki so pa prava nočna mora, saj samoto občutijo kot boleče stanje.

Naša navzven usmerjena kultura ne spodbuja bivanja v samoti, ponuja pa nešteto rešitev, da se izognemo srečanju z bolečimi vidiki sebe, na katere zagotovo naletimo, ko se učimo samosti. Ljudje počnejo vsemogoče, da bi se izognili soočanju s seboj. Na primer nenehna zaposlenost je lahko tudi poskus bega pred osamljenostjo, saj raje vztrajajo v slabih odnosih, ker jih je strah biti sami. Zanimivo pa je, da šele ko se naučimo kakovostne samote in se počutimo celovite, ne da bi iskali nenehne potrditve drugih, da smo v redu, smo dosegli cilj.