Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MAMIN SIN
Z naročnico sva se pogovarjali o sinu in njegovem odnosu do nje. Vedno je bil pozoren in pripravljen ustreči, kadar koli je kaj potrebovala. V zadnjem letu pa je našel partnerico, s katero načrtuje zakonsko zvezo, in nenadoma odnos mama-sin ni več na prvem mestu, kar sogovornica zelo težko prenaša.
Ko otrok odraste, morajo starši prej ali slej sprejeti dejstvo, da so se okoliščine spremenile in bo treba sprejeti partnerja svojega otroka. S tem nastane pomembna sprememba v njihovem odnosu. Odrasli sin ali hčerka se zdaj znajde v dveh vlogah, po eni strani čuti navezanost na starše, po drugi strani pa na partnerja. V obeh primerih gre za ljubezen in naklonjenost, pojavlja pa se vprašanje, kateri od teh dveh odnosov je pomembnejši.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
KAKO REŠITI SPOR Z ZDRAVNICO
Bralka je bila nezadovoljna z obravnavo ene izmed zdravnic v Ljubljani. Spor z njo je poskušala rešiti po sporazumni poti, vendar na njene telefonske klice sploh ni odgovarjala. Ker se ji zdi tako početje nemoralno in tudi nepravilno, jo zanima, kakšne možnosti ji ponuja zakonodaja.
Zahtevki, ki jih pacienti vlagajo prek pravnih zastopnikov oziroma odvetnikov, so včasih učinkoviti, včasih pa tudi ne. To je odvisno od tega, ali obstaja ustrezna pravna podlaga za tak zahtevek, in tudi od strokovne podkovanosti kolegov pravnikov oziroma odvetnikov. Seveda pa taki zahtevki tudi nekaj stanejo.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC
Bralec navaja, da je od zavoda dobil izračun pogojev za starostno pokojnino in višino le-te. Zahtevo je vložil glede na spremenjeno zakonodajo, po kateri se mu ves čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje šteje kot pokojninska doba brez dokupa, saj si prispevke kot brezposelna oseba plačuje že vse od leta 1999. V delovnem razmerju je bil namreč le od oktobra 1982 do konca leta 1998. Iz izračuna je tako razvidno, da bo imel oktobra letos 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar mu je pokojnina odmerjena le v višini 517 evrov, torej ne v višini zagotovljene pokojnine, ki je precej višja.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE IZ KRIVDNIH RAZLOGOV
Bralec je v podjetju zaposlen že več kot 20 let. Pred letom ga je delodajalec opozoril, da krši delovne obveznosti, in mu zagrozil z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo ter z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bi kršitve ponovil. Zanima ga, ali mu lahko takoj vroči odpoved in kako vpliva trajanje zaposlitve na odpovedni rok ter odpravnino in tudi na pravice glede zavoda za zaposlovanje.
Bralec sicer ne navaja, katere kršitve je storil, toda dejstvo je, da gre lahko za kršitev obveznosti, določenih v pogodbi o zaposlitvi, kot tudi tistih, določenih v ZDR-1 ali katerem drugem zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Ko delodajalec ugotovi vse okoliščine kršitve delavca in celovito dejansko stanje, ima na razpolago več ukrepov, in sicer:
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc
IZROČILNA POGODBA
Bralka bi rada sinu prepustila hišo, v kateri si je v zgornjem nadstropju že pred časom uredil stanovanje. Hči že dolgo ne živi več v tej hiši in je bivanje v njej tudi ne zanima. Bralko zanima, kako naj uredi prenos lastništva.
Načinov je več. Poglavitno je, da se bralka najprej odloči, ali bi rada hišo izročila že za časa svojega življenja ali šele po svoji smrti. Delitev premoženja – zapuščine po smrti lastnika je najbolje urediti z oporoko. Ker smo se temu že večkrat posvetili, bomo danes pozornost namenili pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, tako imenovani izročilni pogodbi.
Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine
Starostna, predčasna ali invalidska pokojnina je osebna pravica, medtem ko je vdovska pokojnina izvedena pravica iz pravice do pokojnine umrlega, katere osnovni namen je preživelemu zakoncu oziroma partnerju zagotoviti sredstva za preživljanje.
Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji ne deluje po načelu zavarovalništva, ampak po sistemu medgeneracijske solidarnosti, to je sprotnem financiranju pokojnin, po katerem se iz prispevkov aktivnih zavarovancev plačujejo pokojnine in druge dajatve sedanjim upravičencem. Pri tem je v sistem vgrajeno tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti, kar pomeni, da nekateri upravičenci dobijo iz sistema več, kot je bilo vplačanih prispevkov, drugi pa manj. Pravica do vdovske pokojnine je pravica za primer zavarovančeve smrti, ki se lahko prizna družinskim članom že na podlagi zelo kratke dopolnjene pokojninske dobe pokojnega, kar temelji na načelu solidarnosti. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega in posebni pogoji na strani upravičencev, pri čemer so upravičenci lahko vdova oziroma vdovec, zunajzakonski partner, razvezani zakonec in partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTI
Bralka, ki se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, začetne ledvične odpovedi in osteoporoze, je v zadnjem letu trikrat padla in za nekaj trenutkov izgubila zavest. Kasneje so ugotovili refleksno sinkopo. Zanima jo, zakaj nastane in kako si lahko pomaga.
Sinkopa (omedlevica) je kratkotrajna izguba zavesti zaradi prekinitve ali zmanjšanega možganskega pretoka, ki običajno privede do padca. Pojavlja se pri 30 do 50 odstotkih ljudi. Glede na vzrok nastanka je lahko kardiogena (srčna), nevrogena, zelo pogosto pa tudi nepojasnjena. Refleksna sinkopa spada med nevrogene sinkope in je posledica prehodnega, občasnega nenormalnega delovanja avtonomnega živčevja (na delovanje katerega ne moremo vplivati). Zaradi zmanjšanega sproščanja norepinefrina (hormona, ki povzroči krčenje ožilja) se več krvi zadržuje na periferiji, manj je doteka v srce. Normalni odgovor na zmanjšan dotok krvi v srce je povečan srčni utrip. Če srce večkrat izčrpa, sicer manjšo količino krvi, bo prekrvitev možganov vseeno dovolj dobra. Pri refleksni sinkopi se srčni utrip ne poveča, lahko se celo zniža, zato pride do pomanjkljivega pretoka skozi možgane in izgube zavesti.
Dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka
Državni zbor je 22. februarja sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2M), ki je začel veljati 19. marca, uporablja pa se od 1. aprila. Ena izmed sprememb, ki jih prinaša novela, je tudi dopolnitev 37. člena ZPIZ-2 glede uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otoka. Z novelo se je moškim pod točno določenimi pogoji razširila možnost uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka.
Zavarovanec (moški ali ženska) lahko za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, uveljavlja znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z določbami 28. člena ZPIZ-2 ali za dodatni odmerni odstotek v skladu z določbo 37. člena ZPIZ-2. Za otroka, ki je umrl pred doseženim prvim letom starosti, ni mogoče uveljavljati ne znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne dodatnega odmernega odstotka.
-
VESTI IZ ZDUS
S spletnim tečajem do večje pismenosti o demenci
»Nikoli ne začnem svojih delavnic na način, da ljudem razlagam deset prvih znakov demence, ker bi jo polovica udeležencev takoj zapustila.« L. B., izobraževalka odraslih s področja demence.
Zdus je s partnerji projekta Move your hands for dementia pripravil množični spletni odprti tečaj (MOOC) Bodi povezan. Tečaj je namenjen izobraževalcem odraslih, ki želijo izboljšati svoje razumevanje demence in to znanje prenesti na učeče se v skupnosti. Ti so lahko prostovoljci, oskrbovalci, delavci v trgovinah, vozniki avtobusov ali prodajalci.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MASKE
Ko se pogovarjam z ljudmi, pogosto slišim, kako različna mnenja imajo o posameznikih. Za ene velja, da so samozavestni, močni in se v življenju zelo dobro znajdejo, za druge pa, da so nemočni, tihi in večne žrtve v odnosih z drugimi. Prava resnica je daleč od tega, kar ljudje kažemo drugim, nosimo namreč maske, s katerimi ščitimo svoj ranljivi notranji čustveni svet.
Namreč velika razlika je med tem, kakšen je človek v resnici, in med tem, kako se predstavlja drugim. Gre za dve različni situaciji: za bližnje odnose in javnost. S tistimi, s katerimi smo si blizu, se obnašamo pristno, smo takšni, kot smo v resnici, z vsemi dobrimi in slabimi platmi. V javnem prostoru pa velja, da se je do drugih vljudno obnašati ljubeznivo, saj s tem kažemo, da nam je mar zanje in za to, kako se počutijo. Vljudna komunikacija upošteva čustva drugih, potrudimo se, da jih ne užalimo in nismo vsiljivi. Nekateri ljudje ne delajo razlik med zasebnim in javnim in so ponosni na to, da vsakomur povedo vse v obraz. Trdijo, da niso dvolični, vendar s tem načinom kažejo svojo grobost in neotesanost do drugih. Ljudje nismo v javnem življenju povsem iskreni tudi zato, ker ščitimo svoj notranji svet, svojo zasebnost. Vsak ima svoje skrivnosti in ima do tega vso pravico.
