PRITOŽBA NAD DELOM MEDICINSKE SESTRE

Bralka ima osebno zdravnico, s katero je zadovoljna, ni pa zadovoljna z medicinsko sestro, ker je neažurna, osorna, neprijazna in pogosto ne opravi zadanih nalog. Velikokrat se je že zgodilo, da je obljubila, da ji bo izdala recept, pa ga je potem enostavno pozabila. Zanima jo, komu se lahko pritoži.

Zanimivo vprašanje, ki nakazuje problematiko, s katero se nedvomno srečuje še marsikdo. Nekateri imajo srečo, da imajo opravka tako s profesionalnim zdravnikom oziroma zdravnico kot tudi z vestno medicinsko sestro, nekateri se pritožujejo nad osebnimi zdravniki oziroma zdravnicami in obenem hvalijo medicinske sestre – no, pri bralki je ravno obratno.

PRERAČUN POKOJNINE

Bralec navaja, da se je decembra 2018 predčasno upokojil s 40 leti pokojninske dobe pri starosti 63 let in 1 mesec, zato mu je bila pokojnina znižana za 6,9 odstotka. V času zavarovanja je bil kar veliko let vključen v prostovoljno zavarovanje, tudi po letu 2013, in sicer do 15. maja 2013 in od 13. julija 2017 do upokojitve, kar je bil tudi vzrok, da ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Glede na spremembo zakona oktobra 2021 ga zanima, ali je upravičen do starostne pokojnine.

Državni zbor je 11. marca sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2Z). Novela zakona velja od 22. marca 2022 naprej, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. Zavod je obračun akontacije dohodnine po novem izvedel prvič pri izplačilu aprilskih pokojnin. Popravkov obračuna akontacije dohodnine za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2022 ne bo, bo pa zavod posredoval Finančni upravi RS vse potrebne podatke tudi za navedeno obdobje, da bo lahko opravljen obračun davka za celo leto 2022 skladno z ZDoh-2Z pri letni odmeri dohodnine v letu 2023.

OMEJITEV UPOKOJENSKEGA DELA

Bralec si že nekaj let kot upokojenec z nizko pokojnino svoj finančni položaj izboljšuje z dodatnim delom. Ker je njegovo delo deficitarno, ga k sodelovanju vabijo tudi drugi delodajalci. Pred kratkim se je zakon spremenil in upokojencem omogoča večji obseg takega dela. Zanima ga, kako je glede preseganja ur. 

V začetku marca je začel veljati zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1), ki pa velja le do konca letošnjega leta. S tem interventnim zakonom se začasno odstopa od določb zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki sicer sistemsko ureja v praksi dokaj dobro sprejet inštitut začasnega ali občasnega dela upokojencev.

ZDUSOVE STRANI

Po dveh letih se vračajo Dnevi medgeneracijskega sožitja, dogodek za predstavljanje pozitivne podobe staranja, medgeneracijskega sožitja, pa tudi odpiranja problematike, ki zadeva vse generacije. Potekali bodo 23. in 24. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Letošnji poudarek je na stanovanjski problematiki in oskrbi – tem temam bodo namenjene tudi strokovne razprave. To bo tudi priložnost za vpogled v ustvarjalnost starejše generacije. Poleg glasbenih in pevskih nastopov bodo na ogled tri razstave, in sicer fotografij z natečajev Zdus, razstava slik, nastalih na likovni koloniji in razstava ročnih del članic in članov društev upokojencev.

SRČNO POPUŠČANJE

Bralka se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka. Enkrat mesečno jo obišče patronažna sestra. Ob zadnjem obisku je morala meritve krvnega tlaka večkrat ponavljati. Ob uspešni meritvi je bil krvni tlak 130/75 mmHg, srčni utrip pa 81 utr./min. Sestra ji je povedala, da so težave pri meritvi posledica srčnega popuščanja. Zanimajo jo znaki te bolezni in kakšno zdravljenje bo potrebovala. 

Srčno popuščanje pomeni motnjo v delovanju srca, lahko gre za motnje v delovanju srčne mišice, zaklopke ali osrčnika. Moteno je lahko črpanje srca (sistolična funkcija) ali polnjenje srca (diastolična funkcija). Srčno popuščanje je pogosto v starosti in je povezano predvsem z ishemično boleznijo srca (okvarjene žile, ki skrbijo za dotok kisika in hrane v srčno mišico) in neurejenim krvnim tlakom. Predvidevam, da je sestra ocenila srčno popuščanje zaradi slabotnega srčnega utripa, ki ga elektronski merilec krvnega tlaka ni takoj zaznal. Toda postavitev diagnoze ni tako preprosta.

DEDOVANJE PO OPOROKI

Bralec sprašuje, kako naj napiše oporoko. Imel je tri otroke, žal je eden izmed njih že pokojen. Zapustil je dva zdaj že odrasla otroka. Bralec je skupaj z ženo zgradil hišo. Ima tudi vikend in nekaj prihrankov. Pogovarjali so se o tem, da bi v primeru njegove smrti hišo podedoval eden od otrok, drugi bi dedoval vikend, vnuka pa bi dobila prihranke. Žena oziroma mama bi imela pravico do dosmrtnega bivanja v hiši in uporabe vikenda.

Vse, kar je bralec ustvaril skupaj s svojo ženo, je skupno premoženje zakoncev. Praviloma se deli na polovico, tako da vsakemu zakoncu pripada po ena polovica, ne glede na to, kako je vpisano lastništvo v zemljiški knjigi. Se pravi, enako je v primeru, če bi bila vpisana kot solastnika vsak do ene polovice ali pa če je bralec vpisan kot edini lastnik. Vendar pa je glede tega vseeno razlika, ki je pomembna v zapuščinskem postopku. Ker sodišče odloča o dedovanju na podlagi podatkov uradnih evidenc, v primeru nepremičnin so to podatki zemljiške...

O NAPAKAH

Čeprav si ljudje prizadevamo v življenju sprejemati najboljše odločitve in delati čim pravilnejše stvari, vseeno naredimo tudi napake. Zaradi storjenega se lahko jezimo, počutimo krive, se znašamo nad drugimi ljudmi ali pa se iz tega naučimo kaj novega in dobrega.

Ko razmišljamo o napakah, je zelo pomembno, da že v izhodišču razlikujemo med vedenjem in dejanjem ter posameznikom kot osebnostjo. Nekdo nekaj naredi narobe, vendar zato še ni slab človek. Marsikdo si očita, da je neumen ali nesposoben, predvsem pa, da ga bodo takega videli drugi ljudje. Če se posameznik poistoveti s svojim dejanjem, potem razmišlja: če sem ravnal prav, sem dober človek, če ne, sem slab. Pri takem dojemanju sebe je velika verjetnost, da bo enako razmišljal tudi o drugih ljudeh.