Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
DOLOČANJE NUJNOSTI ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV
Bralko zanima, kako je z določanjem nujnosti zdravstvenih pregledov. Sama ima akutni problem s prebavili, pa ji je zdravnica na napotnici določila stopnjo nujnosti »hitro«, kar pomeni čakalno dobo skoraj dva meseca. Kaj pravi zakon?
Določanje stopnje nujnosti je eno izmed pomembnejših vprašanj pacientovih pravic, saj se mu lahko zaradi napačne zdravnikove ocene zdravje tudi občutno poslabša.
Stopnje nujnosti so sicer nujno, zelo hitro, hitro in redno. Pacient pa je uvrščen na čakalni seznam v petih dneh po predložitvi napotne listine oziroma v dveh dneh po opravljeni triaži, o uvrstitvi in posledicah zaradi neupravičene odsotnosti od termina pa je obveščen v treh dneh od uvrstitve na čakalni seznam.
Zaradi staranja prebivalstva bo potrebna nova pokojninska reforma
Slovenija bi morala spodbujati ljudi k daljšemu ostajanju v aktivnosti, spremeniti pa bi bilo treba tudi pokojninski sistem v smeri, da bi postal dolgoročno finančno vzdržen in bi posameznikom hkrati omogočil ohranitev življenjskega standarda tudi po upokojitvi, je zapisano v novem poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
OECD je v okviru projekta celostne zasnove reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se izvaja na podlagi programa za podporo strukturnim reformam (SRSP) pri Evropski komisiji pripravila pregled slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter tudi podala priporočila za nadaljnje spremembe. V okviru izvedenega pregleda navaja, da se je prebivalstvo v Sloveniji začelo pospešeno starati, saj se bo po napovedih število starejšega prebivalstva močno povečevalo do sredine petdesetih let tega stoletja. Takšen trend je predvsem posledica izboljšanja zdravja trenutnih generacij v starejših letih in nizke stopnje rodnosti v zadnjih desetletjih.
Kaj prinašajo zadnje spremembe pokojninskega zakona
Državni zbor je 22. februarja sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2M), ki je začel veljati 19. marca, uporabljati pa se začne 1. aprila. Novela uveljavlja nekatere nove pravice, drugim upravičencem pa zvišuje odmero pravic.
Dopolnitev 37. člena ZPIZ-2 omogoča, da lahko moški, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, ob sporazumnem dogovoru uveljavi dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke brez pogoja uživanja nadomestila iz naslova starševstva. Enako pravico lahko uveljavi moški v primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
STALNA BOLEČINA V KRIŽU
Bralka ima več let bolečine v ledvenem delu hrbtenice, ki so se v zadnjem času močno poslabšale. Magnetna resonanca je pokazala hernijo medvretenčne ploščice. V protibolečinski ambulanti je naročena čez šest mesecev, pregled pri nevrokirurgu ima oktobra prihodnje leto. Zaradi stalne bolečine ne zdrži niti dneva brez zdravil. Ne ve, kam naj se obrne.
Takšni klici so prav gotovo odraz nenormalnosti v našem zdravstvenem sistemu, kjer se vsi, predvsem pa uporabniki, počutimo ogoljufani in ponižani. Ne bom pisala o nedopustnih čakalnih dobah, ker resnico o tem bolj ali manj potvarjajo vsi. Ne bomo jih skrajšali čez noč, zato je pomembno, da tudi sami čim več storimo zase.
-
Rokodelci se predstavijo
V okviru Društva upokojencev Šmartno pri Slovenj Gradcu že vrsto let deluje tudi krožek ročnih spretnosti. Pravzaprav je bil krožek ustanovljen pred 48 leti, ko je zaživelo tudi društvo.
Prejšnje generacije so imele svojega aranžerja, ki je pripravljal čudovite razstave (rože, kruh, peciva), pa tudi razne ročne spretnosti (pletenje, kvačkanje, vezenje, pletenje košar) in še bi se našlo kaj. Po letu 2000 pa je nova generacija rokodelcev prav tako nadaljevala delo predhodnikov.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PRENEHANJE PRAVICE DO INVALIDSKE POKOJNINE
Bralka navaja, da so njeni hčerki lansko leto kot invalidki I. kategorije invalidnosti priznali invalidsko pokojnino. Zdaj ima možnost pridobitve manjšega poslovnega lastniškega deleža v gospodarski družbi. Hči se za to možnost še ni odločila, ker se boji, da bi z vstopom v lastništvo podjetja izgubila invalidsko pokojnino. Zanima jo tudi, zakaj ima kontrolni pregled pri invalidski komisiji.
Po zakonu se namreč obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da mora biti oseba, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
NADURNO DELO STAREJŠEGA DELAVCA
Bralec je star 57 let, do upokojitve mu manjka še kar nekaj let. Večkrat mu kdo od sodelavcev reče, da je njemu lažje, ker ima status starejšega delavca. Zanima ga, kakšne prednosti ima in tudi omejitve. Ali lahko opravlja nadurno delo, če ga sam želi?
Bralec ima status »starejšega delavca« po 197. členu novega zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak status ima namreč tisti zaposleni (moški in ženska), ki je star 55 let ali več, in to ne glede na dopolnjeno delovno ali pokojninsko dobo.
Delež za pokojnine iz proračuna se znižuje
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je 24. februarja med drugim razpravljal o letnem poročilu za leto 2021. Poročilo zajema posamezne ključne teme sistema, a ne le za leto 2021, ampak tudi za daljše obdobje, in omogoča oceno, ali po posameznih področjih dosegamo napredek in kakšni so učinki zakonskih rešitev, še zlasti ZPIZ-2 in njegovih novel.
ZPIZ je v preteklem letu posloval likvidno in nemoteno izpolnjeval vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic. Kljub epidemiji covida-19 je dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev. V razpravi so člani sveta dali več predlogov in pobud za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje s poudarkom na uveljavljanju pravic in obveznosti posameznika ter izboljšanju gmotnega položaja upokojencev in invalidov. Hkrati so opozorili, da se mora zakonodajalec zavedati, da niso sprejemljive tiste predlagane zakonske rešitve, ki rušijo temelje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O takih rešitvah sta potrebna široka javna razprava in družbeni konsenz.
Energetski dodatek bo izplačan aprila
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo 12. aprila izplačal solidarnostni dodatek za odpravo posledic energetske revščine. Znesek v višini 150 evrov bodo prejeli upokojenci in prejemniki invalidskih nadomestil, ki so brezposelne osebe, če njihova pokojnina oziroma nadomestilo decembra lani ni presegalo 1.000 evrov.
Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi uživalci delne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine, ki so ponovno vključeni v zavarovanje za krajši čas od polnega, pri čemer se bo za cenzus upoštevala višina polnega zneska pokojnine. Tisti, ki jim je bila pravica do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja priznana 1. januarja 2022 ali kasneje, do dodatka niso upravičeni.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE
Bralkini starši so se ob lastninjenju stanovanj odpovedali možnosti odkupa družbenega stanovanja in so to pravico dali njenemu bratu. Brat je odplačal stanovanje družbenemu podjetju, bralka nima dokaza, da so ga vsaj deloma plačali tudi starši. Kasneje so starši bratu podarili še eno parcelo. Po materini smrti ni zapuščinske obravnave, ker naj ne bi bilo zapuščine. Bralko zanima, ali lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža.
Bralka lahko zahteva, da se opravi dedovanje le, če bo lahko dokazala, da obstaja zapuščina po pokojni mami. Ker je brat odkupil stanovanje, je vpisano nanj in ni bilo nikoli v lasti pokojne mame. Tudi parcela, ki jo je brat dobil kot darilo, je vpisana nanj, tako da tudi ta ni vpisana kot lastnina pokojne mame.
