Zdus in sindikat upokojencev se zavzemata še za izredno uskladitev pokojnin
Naj glede na zadnja dogajanja, ki se nanašajo na zahteve za dvig pokojnin ne glede na sistemske rešitve, najprej pojasnim, da veljavni sistemski zakon ZPIZ-2 pozna dve kategoriji uskladitve pokojnin, to je redno in izredno uskladitev. O obeh je svet Zpiza razpravljal na seji 16. februarja.
Redna uskladitev pokojnin temelji na določbah 105. in 106. člena ZPIZ-2. Zakon jasno določa namen, podlago, rok in osnovo za izvedbo uskladitve. Uskladitev pokojnin je namenjena ohranjanju njihove vrednosti. Izvede se enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. To ugotovi in uradno objavi statistični urad, kar je storil tudi 15. februarja. Upoštevajoč uradne statistične podatke in jasne določbe zakona, znaša izračun odstotka uskladitve od 1. januarja letos 5,2 odstotka: 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače (60 odstotkov od 2,8 odstotka) je 1,68 odstotka in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (40 odstotkov od 8,8 odstotka) je 3,52 odstotka.
Na Zpizu predhodno naročanje ni nujno, ga pa priporočajo
Za uveljavljanje svojih pravic lahko zavod obiščete v času uradnih ur brez predhodnega naročanja.
Uradne ure:
ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure
sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
petek od 8. do 13. ure
V času uradnih ur lahko v prostorih zavoda osebno vložite vlogo pri svetovalcu, zunaj uradnih ur pa jo lahko v poslovnem času oddate na vložišču ali v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda.
Za obisk zavoda priporočajo, da se predhodno naročite, in sicer v poslovnem času na telefonskih številkah enotnega klicnega centra ali kadar koli z uporabo storitve eVloge za VSE z Vlogo za naročanje strank.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
VARNOST V KOPALNICI
Bralka navaja, da se mož po zlomu gležnja iz bolnišnice vrača v domače okolje. Zanima jo, kako naj prilagodi kopalno kad, da se bo lahko samostojno oprhal, saj je tudi precej slaboviden.
Za varno uporabo kopalne kadi se uporabljajo posebna držala, ki jih namestite pred in po stenah ob kadi. Biti morajo ergonomsko oblikovana, dobro pritrjena na podlago in na ustrezni višini. Obstajajo držala, ki jih lahko privijačite na steno, in taka, ki jih pritrdite s pomočjo vakuuma. Ne glede na izvedbo pa se morate prepričati, ali so opirala res dobro pritrjena, saj so lahko vzrok za hudo nesrečo, če se odtrgajo, ko se oseba opre nanje. Če se odločite za držala na vakuum, bodite pozorni, da je površina, kjer se stika čep držala, gladka, brez robov in vzorcev. Vsakodnevno tudi preverite, ali je držalo dobro pritrjeno. Za ljudi s slabšim vidom je priporočljivo, da so držala v drugi barvi kot stena, tako da jih lažje opazijo.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DELNA POKOJNINA
Bralec navaja, da po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino že štiri leta uživa delno pokojnino, saj je kot samostojni podjetnik vključen v obvezno zavarovanje po deset ur tedensko oziroma dve uri dnevno. Pred kratkim je slišal, da bi bilo zanj bolje, če bi bil vključen po 20 ur tedensko, glede na to, da je od 1. januarja 2020 drugačno, ugodnejše povečanje delne pokojnine.
Novela zakona, ki je začela veljati 1. januarja 2020, je nekoliko drugače uredila povečanje delne pokojnine, ki pa se nanaša le na tiste zavarovance, ki so izpolnili pogoje za starostno pokojnino. Pogoji za pridobitev delne pokojnine v primerjavi z zakonom, veljavnim do konca leta 2019, se ne spreminjajo, spreminja se samo njena odmera. Do drugačnega, višjega povečanja delne pokojnine je upravičen le zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma znaša njegov zavarovalni čas vsaj 20 ur tedensko. Do povečanja delne pokojnine pa niso več upravičeni tisti zavarovanci, ki po 1. januarju 2020 uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za predčasno pokojnino, kot tudi tisti, ki uveljavijo delno pokojnino z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino in ostanejo v obveznem zavarovanju za manj kot štiri ure dnevno oziroma manj kot 20 ur tedensko.
Uskladitev pokojnin in akontacija dohodnine
Prejeli smo pismo bralke, ki želi pojasnilo glede obračuna akontacije dohodnine pri redni uskladitvi pokojnin v februarju.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pri obračunu pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih prejemkov upošteva veljavno davčno zakonodajo, in sicer zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki sta bila objavljena v Uradnem listu št. 117/2006 in veljata od 1. januarja 2007 naprej.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OBNOVITVENA REHABILITACIJA V ZDRAVILIŠČU
Bralka je pred tremi leti prebolela možgansko kap, pred enim letom še srčni infarkt. Po infarktu zaradi omejitev ob epidemiji covida-19 ni bila vključena v programe rehabilitacije. Zdaj s težavo izvaja vsakodnevne aktivnosti in ima bolečine v rami ohromelega uda. Zanimajo jo, ali ji pripada zdravljenje v zdravilišču.
Spoštovana bralka, odprli ste eno izmed perečih tem in zame osebno tudi eno izmed pomanjkljivosti pri dolgotrajnem zdravljenju nekaterih bolnikov s kroničnimi obolenji ali trajnimi posledicami poškodb. Žal bolniki po možganski kapi pri ZZZS nimajo priznane pravice do tako imenovane obnovitvene rehabilitacije invalidov, ki jo imajo nekateri bolniki s posebej opredeljenimi kroničnimi obolenji. Ker sem že dolgo na tem svetu, vem, da pravica ni bila priznana zaradi strahu pred velikim številom oseb po možganski kapi.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE STAREJŠEMU DELAVCU
Bralec je dopolnil starost 65 let ter 37 let zavarovalne dobe. Sklenjeno ima pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Želijo ga dati na zavod za zaposlovanje, da bo še dve leti prejemnik denarnega nadomestila. Njegov cilj je, da bi se upokojil takrat, ko bo imel 40 let pokojninske dobe, zato odpovedi ne bo nasprotoval, saj se mu obeta tudi odpravnina.
Takšno postopanje ne bo pripeljalo v celoti do želenih posledic. Delavec, ki že ima pogoje za starostno upokojitev, in bralec jih ima po prvem odstavku 27. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 (torej starost 65 let in več kot 15 let zavarovalne dobe), ni več varovan pred odpovedjo iz poslovnih razlogov, če seveda poslovni razlog obstaja (to bi bilo pomembno, če bi ga morda delavec izpodbijal s tožbo), zato lahko delodajalec poda nameravano odpoved brez strahu, da bi bil v kakem prekršku.
Upokojenci želimo več, kot ponuja vlada
ZDUSOVE STRANI
V Zvezi društev upokojencev Slovenije smo zaradi vse hujše draginje in inflacije prepričani, da smo z načrtovano uskladitvijo pokojnin prikrajšani. Februarja pričakujemo uskladitev v višini vsaj 7,1 odstotka. Na novinarski konferenci sredi januarja smo predstavili argumente, na podlagi katerih pričakujemo več kot le štiriodstotno redno uskladitev.
Visoka inflacija v letu 2022 je povzročila, da se dohodkovni položaj vseh upokojencev, še najbolj pa tistih, ki imajo prejemke pod pragom tveganja revščine (zdaj je to 771,00 evrov), še naprej slabša. Padanje kupne moči upokojencev se nadaljuje iz leta v leto. Zadnja pokojninska reforma ZPIZ-2 je začela veljati 1. januarja 2013 in njeni učinki so močnejši od pričakovanj. Skrajni čas je za novo pokojninsko reformo.
Potrebna je celovita prenova pokojninskega sistema, ne parcialne spremembe
Lani konec avgusta so poslanci stranke SDS v državni zbor vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), s katerim bi želeli zvišati najnižjo pokojninsko osnovo, dvigniti zagotovljeno pokojnino na znesek praga revščine in ponovno uvesti državno pokojnino. Svet zavoda je predlogu nasprotoval, saj je proti parcialnim posegom v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pomenijo rušenje temeljev sistema. Vlado je pozval, da pristopi k celoviti reformi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Podobne sklepe je svet zavoda sprejel tudi pri nekaterih prejšnjih predlogih sprememb in dopolnitev ZPIZ-2, ki pa so bili kasneje večinoma sprejeti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
ZAPUŠČINA VNUKU
Bralka bi rada skupaj z možem premoženje zapustila vnuku, ki je še mladoleten. Otroci so namreč dobro preskrbljeni in ne potrebujejo ničesar. Bralka bi najrajši napisala oporoko, vendar želi, da bi vnuk po njeni smrti ali po smrti njenega moža skrbel za tistega od njiju, ki bo ostal sam. Zanima jo, kako naj to uredita.
Bralka ima več možnosti, vendar se mora najprej pogovoriti z vnukom, kaj je dejansko pripravljen prevzeti nase. Dokler je vnuk mladoleten, ga zastopajo njegovi starši, praviloma pa tudi ne more biti sklenjena pogodba, ki bi ga kakor koli bremenila. S sklepanjem morebitne pogodbe o dosmrtnem preživljanju z vnukom bi bilo tako treba praviloma počakati do njegove polnoletnosti, nato pa je sklenitev takšne pogodbe odvisna tako od želja in volje bralke in njenega moža kot od želja in volje vnuka.
