Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Dobro je vedeti | september '23
PRAVICA DO ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU
Bralka je hudo zbolela. Občutek ima, da ji nobeno zdravljenje ne pomaga in da je vse skupaj le mučno poskušanje podaljševanja njenega življenja. Z zdravniki se je že večkrat pogovarjala o tem, da se ne bi več zdravila. Svojci temu nasprotujejo, predvsem pa ji poskušajo vzbuditi občutek, da se ne sme vdati in da je nekako dolžna, da se zdravi, ne glede na to, kako se sama pri tem počuti.
Pravico do odločanja o zdravljenju ima le bralka in ne morda njeni svojci ali zdravniki. Bralka je tista, ki sme edina odločati o tem, ali se bo zdravila in na kakšen način.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedeti | september '23
IZREDNI PLAČANI DOPUST
Bralec je v začetku avgusta utrpel veliko škodo, poplavljeno je bilo celotno pritličje stanovanjske hiše, gospodarsko poslopje pa se je porušilo. Sanacija škode bo terjala ogromno denarja in tudi dela. Rednega dopusta ima le še teden dni, zato mu je delodajalec dopustil, da je odsoten še dodatni mesec. Zanima ga, koliko časa je lahko po zakonu odsoten in kolikšno plačilo si lahko obeta.
Že sam sistemski zakon ZDR-1 omogoča vsaj en dan izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih okoliščin, med katere spadajo tudi takšne nesreče, kot so bile tokratne poplave. S kolektivno pogodbo pa je delavec lahko upravičen do še več dni. Bistveno več možnosti pa je prinesel novelirani interventni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je začel veljati 10. avgusta 2023.
Po naravni katastrofi v Sloveniji
Dobro je vedeti | september '23
Zdusove strani
Letošnje poletje si bomo zapomnili za vse večne čase, a žal zaradi uničujočih neurij, ki so povzročila poplave in proženje zemeljskih plazov. Ni šlo za stoletne vode, pač pa za petstoletne vode, pravijo vremenoslovci na ARSO, in povzročile so strahovito škodo.
Najkrajši konec sta potegnili Zgornja Savinjska dolina in Koroška. Črna je bila zaradi podivjane Meže dobesedno odrezana od sveta. Tudi na Prevaljah ni bilo nič drugače ne v Dravogradu, kjer je podpredsednik Zdusa Željko Kljajič z ekipami Civilne zaščite in Slovenske vojske sodeloval pri operativnih nalogah, pomagal na terenu in tudi pri načrtovanju preventivnih ukrepov.
Ugotavljanje poklicnih bolezni
Dobro je vedeti | september '23
Pred kratkim se je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) obrnil bralec, ki ga zanima, kako ravna invalidska komisija v primeru zaznave suma poklicne bolezni zavarovanca, ki pri Zpizu uveljavlja invalidnost, in kako poteka sodelovanje zavoda s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) na področju ugotavljanja poklicnih bolezni.
Na zavodu pojasnjujejo, da določba 68. člena ZPIZ-2 določa, kaj so poklicne bolezni in da poklicne bolezni, dela, pri katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje. Prehodna določba tretje alineje prvega odstavka 428. člena ZPIZ-2 določa, da 1. januarja 2013 preneha veljati Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz leta 2013, ki pa se uporablja do uveljavitve podzakonskega akta.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedeti | september '23
SHIZOFRENIJA
Naročnica ima dvajsetletnega vnuka, pri katerem je psihiater diagnosticiral shizofrenijo. Zanima jo, kakšna bolezen je to in kako se kaže, da bo znala ravnati čim bolj ustrezno.
Shizofrenija je kronična duševna motnja, ki se začne zgodaj v življenju. Bolnik lahko doživlja, da druga oseba pozna njegove misli, da mu nekdo pošilja signale na daljavo, pogoste so halucinacije in blodnje. Lahko je prepričan, da ga zasledujejo, mu prisluškujejo, ga opazujejo z daljnogledom pri vsem, kar počne, neznani ljudje si na ulici izmenjujejo signale, če ga vidijo, in mu želijo narediti kaj hudega; v ozadju naj bi bila organizirana skupina, katere cilj je mučiti ga in celo umoriti. Opazne so tudi spremembe v vedenju. Oseba se lahko nenavadno oblači, glasno vpije na mimoidoče, se osami, je črnogleda, izredno občutljiva in zamerljiva. Pogosti so neustrezni čustveni odzivi, ki običajno vodijo v socialni umik. Lahko izkazuje zanimanje za nenavadne in različne paranormalne pojave.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
KAKO VSTATI PO PADCU
Bralka prosi za nasvet, kako varno vstati, če doma pademo.
Približno ena tretjina ljudi, starejših od 65 let, pade vsaj enkrat na leto, pogostost padcev pa se s starostjo še povečuje. Posledice padcev se kažejo kot zmanjšana mobilnost, odvisnost od pomoči drugih in povečano tveganje za prezgodnjo smrt. Posledično se zniža kakovost življenja, zato je najbolje padec preprečiti. Če vseeno padete, je predvsem pomembno, da pred kakršnim koli premikanjem poskušate vstati samo, če ste resnično prepričani, da se niste poškodovali, če niste omotični in če imate občutek, da ste dovolj močni.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
GLAVKOM
Poskušala bom odgovoriti na pismo obupane in razočarane bralke, ki ne najde razumevanja zdravnikov zaradi glavobola, ki ga prenaša že tri leta. Odkrili naj bi ji tumor – glavkom in priporočili pregled pri specialistih za glavo. Temu osebna zdravnica ni posvečala večje pozornosti in je priporočala samo lekadol. Najintenzivnejši glavobol ima ponoči, ki se širi po desni strani glave v zadnji del vratu. Zaradi njega praktično ne spi.
Spoštovana bralka, verjetno ne boste zadovoljni z mojim odgovorom, vendar vam ob vaših skromnih podatkih ne bom mogla povedati veliko. Kar sem razbrala iz vašega pisma, napisanega z izredno lepo pisavo, je to, da ste pri svojih 87 letih bistra in še vedno popolnoma samostojna gospa. Boli vas, da ste vedno sami, imate občutek, da vas kljub resnično hudim težavam nihče ne jemlje resno. Prav gotovo pa si težko predstavljam, da bi mi nočni glavoboli že leta kratili spanec.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Bralka navaja, da njen mož, ki je hudo zbolel, prejema starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, in kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Rada bi tudi izvedela, ali ima tudi Nemčija kako podobno dajatev v primeru, da je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
SPREMEMBA MEJE
Bralka je podedovala posestvo, ki ga sestavlja več parcel. Posestvo je v družinski lasti že več generacij. Vsa leta pri uporabi parcel ni bilo nobenih težav, pred časom pa je sosednje zemljišče kupil nov lastnik, ki zahteva, da se meja spremeni. Trdi namreč, da naj bi meja potekala bistveno bolj v posest naše bralke. Zanima jo, kako naj uredijo mejo.
Mejni spori so eni neprijetnejših sporov med sosedi. Navadno eden izmed sosedov želi, da se stanje, kakršno je bilo, spremeni, tako da se spremeni dosedanji potek meje. Dostikrat se tudi katastrska meja, to je tista meja, ki je zapisana na geodetski upravi, in meja, kot poteka v naravi, razlikujeta. Eden izmed razlogov je v nenatančnosti meritev, ki so bile opravljene na primer pred desetletji ali celo stoletje in več nazaj, drugi pa, da so se preprosto nepremičnine začele drugače uživati, včasih v dogovoru med sosedi, včasih brez tega dogovora.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
REGRES IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
Bralec je sredi junija delavcem izplačal regres. Čez nekaj dni je eden izmed delavcev podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zanima ga, ali je upravičen od njega zahtevati nazaj del regresa in ali lahko preveč izplačan del pobota pri njegovi zadnji plači in koliko dopusta lahko izrabi.
Najprej pohvala, da ste pravočasno, v zakonsko določenih rokih delavcu podali obvestilo o odmeri letnega dopusta za letošnje leto (zakonski rok je najkasneje do konca marca za tekoče leto), kot tudi to, da ste pravočasno izplačali regres, za katerega velja, da ga mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija, oziroma če je nelikviden, do 1. novembra ob dodatnem pogoju, da takšen zamik izplačila predvideva kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.