Prehrana

Sama nisem nabiralka gob, ker jih preprosto ne poznam dovolj. Jih pa z veseljem in strastjo jem, zato so pogosto na mojem krožniku. Pravijo, da je gojenje zelo enostavno, pridelek znanih in dobro poznanih gob pa zagotovljen, zato se že nekaj let spogledujem z mislijo, da bi jih gojila doma, pa se še nisem opogumila.

Za vse gobe velja, da koristijo organizmu z obiljem mineralov, predvsem selena, ki v telesu deluje antioksidativno. A gobe so začimba, zato v jedeh z njimi ne pretiravamo. Njihov okus se odlično ujame z jajcem in čebulo ter česnom, obogatijo skoraj vsako enolončnico, v kateri se znajde nekaj zelenjave pa nekaj fižolovih zrn …

Vprašajte dermatologinjo

Bralka omenja, da imata z možem rjave lise po koži na obrazu in rokah. Obenem sprašuje, ali jih je mogoče kako odstraniti.

Rjave lise so najverjetneje solarni lentigi oziroma sončne pege, ki so zelo pogoste pri ljudeh v zrelih letih predvsem po koži na obrazu in rokah, lahko tudi drugje. Obraz in hrbtišča rok so običajno najpogosteje izpostavljeni sončnim žarkom. Običajno so lise okrogle ali ovalne oblike in enakomerno pigmentirane, večinoma svetlo rjave barve, lahko tudi temnejše. Od okolišne kože so dobro omejene. Redko so nepravilnih oblik ali ne zavzemajo večje površine kože.

Sonce je vir življenja. Kljub temu je prekomerno izpostavljanje soncu škodljivo. Žal pa se marsikaterim zagorela koža še vedno zdi privlačnejša od naravne polti in so prepričani, da je tudi zdrava …

»Ljudje, ki delajo na prostem ali se načrtno veliko sončijo in se ustrezno ne zaščitijo, dobijo z leti togo usnjato kožo, ki jih močno postara. Koža na obrazu in drugih izpostavljenih predelih je namreč posuta z gubami, mlahava, ohlapna, stanjšana, pojavljajo se razširjene žilice, pordele lise, starostne bradavice … Sonce povzroča tudi nastanek starostnih lis oziroma peg ter pordele ali sivkasto obarvane lise na koži, prekrite z nežnimi luskami, ki se občasno odluščijo. Lahko se pojavijo tudi aktinične keratoze, ki se sčasoma razvijejo v kožnega raka,« začne prim. mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, ki dela v Urbani estetiki v Ljubljani. Omeni, da je znano, da imajo ljudje, ki so veliko na soncu, še zlasti, če so svetle polti, oči in las, pogosto kožnega raka.

Moda

Ali ste si že vzeli čas in pregledali kopalke, ki jih imate v omari že od lani ali predlani? So še uporabne, dovolj velike in prožne, barva še ni obledela? Če potrebujete nove, boste ravno v tem času na policah trgovin našli največjo izbiro različnih modelov, barv in krojev.

Na nakup se je dobro vnaprej pripraviti in preveriti, katere znamke in velikosti vam najbolj ustrezajo. Tudi modne zapovedi prinesejo vsako sezono nekaj novosti, vendar zagotovo lanski modeli še niso iz mode. Vsa oblačila, tudi tista za plažo, naj bodo čim bolj skladna, saj bodo le na tak način, ne glede na to, kdaj ste jih kupili, videti elegantna, vaša podoba pa urejena in mladostna tudi na počitnicah.

Gibanje

Blagodejno pretegovanje in kroženje iz široke razkoračne stoje iz prejšnje številke nadgrajujemo z intenzivnejšo kombinacijo vaje, ki odlično raztegne celo telo. Sestava je primerna za vse, še posebej jo priporočam slabše gibljivim in tistim, ki težje hodite ali samo sedite. Športnikom in rekreativcem pa naj predstavlja vsakodnevno razbremenjevanje.

Dobra gibljivost je nujna za vsakodnevno življenje, od domačih in delovnih opravil ter pri športnih dejavnostih, saj z njo preprečimo bolečine in poškodbe. Pred vsemi težjimi deli in po njih bi bilo treba telo ogreti vsaj z nekaj vajami za razgibavanje sklepov (najprimernejša so kroženja) ter malo hoje in teka. Sploh če so opravila povezana z dvigovanjem in potiskanjem bremen, hojo po stopnicah ter stopanjem in sestopanjem z višjih podestov in lestev. 

Konoplja, ki je bila desetletja prepovedana, se ob sodobnih dognanjih o njenih zdravilnih učinkovinah vrača v uporabo v številnih vejah medicine. Toda še vedno se je držijo stigma, predsodki in zastarele ideološke ovire. Medicinska konoplja je v Sloveniji zakonsko dovoljena že sedem let, vendar zakon še vedno ni v celoti zaživel. Ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami pa se s konopljinimi pripravki oskrbujejo na ilegalnem črnem trgu.

Kako se znajti v vrtincu številnih informacij, ki sežejo od oznake »nevarna droga« do oznake »čudežno zdravilo«? O tem smo se pogovarjali s prim. Josipino Ano Červek, upokojeno onkologinjo. Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja in paliativne ter podporne oskrbe je prejela najvišje državno priznanje. Že desetletje se poglobljeno ukvarja tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s konopljinimi pripravki. Ugotavlja, da je v Sloveniji v primerjavi z državami, ki imajo razvit zdravstveni sistem, uporaba pripravkov iz konoplje v uradni medicini zanemarljiva, hkrati pa je ilegalna uporaba konopljinih pripravkov v zdravstvene namene zelo razširjena.

 Prehrana 

Med »rdeče zapeljivke« poleg jagod spadajo tudi češnje in višnje. Rdečo privlačnost jim dajejo antociani in druga rdeča barvila, ki kot močni antioksidanti ščitijo plod pred ultravijoličnimi žarki, enako zaščitno vlogo imajo tudi v našem telesu. Primerne so tudi za sladkorne bolnike. 

Gozdne jagode so uživali že v kameni dobi, stari Grki in Rimljani so jih zelo čislali in jih že povezovali z ljubeznijo. V 14. stoletju so v Franciji začeli gozdne jagode načrtno saditi na vrtovih. Toda to še niso bile gojene vrtne jagode v današnjem pomenu besede. Te so nastale s križanjem latinskoameriških in severnoameriških vrst jagod. Pogled v zgodovino pa nam razkrije, da je izvorna vrsta jagod – divja gozdna jagoda ali navadni jagodnjak, lat. Fragaria vesca L. (Fragaria silvestris Duch) ali sinonimno Fragaria vulgaris L.

Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.

Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.