-
Moda
V ponudbi trgovcev boste našli pižame in spalne srajce v različnih barvnih kombinacijah, sešite iz mehkih in toplih materialov. Marsikatere si boste zaželele, da bi kakšno oblačilo nosile tudi čez dan.
Moderna spalna oblačila imajo vse elemente, ki trenutno vladajo v modnem svetu. Izdelana so iz materialov za udobno nošenje in dobro počutje ter v izbranih modnih barvnih odtenkih s pridihom športnih oblačil (trenirka), z domiselnimi motivi elegantnih linij, dodatki čipk in tiskanih motivov.
Sestavljanje skladne celote
Zdravstveni učinki kopanja v mrzli vodi
Zdravje
Kopanje v hladni vodi, ki zamika marsikoga tudi pri nas, utegne znižati količino slabih maščob v telesu in tako zmanjša tveganje za bolezni, kot je sladkorna bolezen. Vpliv na znižanje tveganja za druge bolezni je bolj vprašljiv, so zapisali raziskovalci norveške arktične univerze, članek pa je bil objavljen v reviji Journal of Cicumpolar Health.
Kaj moramo vedeti?
Potopitev v hladno vodo ima velik učinek na telo. Poviša srčni utrip in ima pozitiven učinek na rjavo ali dobro telesno maščobo, ki ohranja telesno toploto, ko človeka zebe. To tkivo shranjuje energijo in pomaga telesu kuriti kalorije. Aktivira se pri nižjih temperaturah. Verjetno ščiti telo pred debelostjo in boleznimi srca in ožilja.
-
Zdravje
Z rednim pregledovanjem kože po vsem telesu bomo hitreje opazili spremembe, ki se pojavijo na njej, in ob morebitnem sumu na hujše obolenje obiskali dermatologa. Tokrat opisujemo tvorbe, ki so maligne, torej zdravju nevarne, in zahtevajo čimprejšnjo odstranitev in nadaljnje zdravljenje.
Prekanceroze in aktinične keratoze (AK), iz katerih se pogosto razvije kožni rak, se pojavljajo izključno na predelih kože, ki je bila več let izpostavljena soncu. Zelo so pogoste pri starejših moških na plešastem lasišču, na sencih, uhljih, obrazu in hrbtiščih rok. Posebno veliko jih vidimo pri svetlopoltih ljudeh svetlih in rdečih las ter modrih oči. Vidne so kot rdeče lise, pokrite s sivkastimi ali rumenkastimi luskami. Včasih jih lažje zatipamo, kot vidimo. Pravzaprav predstavljajo že začetno obliko raka, ki je le v povrhnjici (karcinom in situ) in se lahko v približno petih do desetih letih razvije v bolj invazivnega ploščatoceličnega kožnega raka. Če se oseba ustrezno zaščiti (pokrivala, izogibanje soncu), lahko aktinične keratoze tudi spontano izginejo.
-
GIBANJE
Pravi užitek se je sprehoditi po svežem snegu in narediti nekaj premišljeno izbranih vaj, ki telo še bolj ogrejejo in za konec tudi raztegnejo. Zelo pomembna sta razteg celega telesa in krepitev ravnotežja. In prav temu so namenjene današnje vaje, ki jih je najbolje opraviti tik pred koncem sprehoda.
Velikokrat smo že opisovali ogrevanje pred hojo in med njo, zato tokrat prepuščam izbiro teh vaj in tistih, ki jih morda naredite mimogrede med hojo, kar vašemu znanju, spominu in uživanju. Posvetimo se zaključnemu delu sprehodov.
-
Želite sodelovati v raziskavi?
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pod vodstvom dr. Milice Gregorič Kramberger, vodje Centra za kognitivne motnje, poteka projekt z naslovom Natančne medicinske intervencije pri Alzheimerjevi bolezni ali na kratko PMI-AD. To je mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih sodelujejo še strokovnjaki iz Švedske, Nizozemske, Danske in Romunije, ki iščejo individualne pristope pri obravnavi oseb z alzheimerjevo boleznijo. K sodelovanju v klinični raziskavi vabijo osebe, stare od 55 do 80 let, ki ne jemljejo zdravil za demenco in nimajo psihiatričnih ali rakavih bolezni, v preteklosti niso doživele možganske kapi in so pri sebi začele opažati težave s spominom in pešanje umskih sposobnosti. Prav tako lahko sodelujejo le tisti, ki v telesu nimajo srčnega spodbujevalnika ali kovinskih tujkov, ki niso združljivi s preiskavo MR. Prostovoljci bodo opravili pogovor pri psihologu, presejalne teste in laboratorijske teste na biomarkerje alzheimerjeve bolezni ter slikanje glave.
Hodite redno na ginekološke preglede?
Zdravje
Zaradi počasnega razvoja je rak na materničnem vratu eden redkih rakov, ki ga lahko preprečimo z rednimi ginekološkimi pregledi, pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in cepljenjem proti HPV.
Zato je pomembno, da odrasle ženske redno obiskujejo ginekologa oziroma se odzovejo vabilu na presejalni pregled v sklopu državnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA). Ravno po zaslugi presejanja se je v zadnjih 15 letih število na novo odkritih primerov tega raka pri nas več kot prepolovilo. Preventivni pregledi z odvzemom brisa materničnega vratu (test PAP) namreč omogočajo odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjo obliko raka, saj se prvi znaki razvijejo precej pozno.
Sivi lasje: nosite jih kraljevsko
Dobro počutjefebruar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Moda
Barva vaših las bolj kot oblika pričeske vpliva na to, kako vas ljudje vidijo. Videz popolne urejenosti z naravno sivim tonom pa boste dosegle z zdravimi sijočimi lasmi in urejeno pričesko.
Hollywoodske igralke, ki so se odločile za naraven videz s sivimi lasmi, potrjujejo, da smo ženske v starejših letih lepe tudi s sivimi lasmi. Med zvezdnicami posebej izstopata legendarna britanska igralka Judi Dench, ki še vedno redno dobiva filmske vloge, šteje pa že 88 let, in 76-letna britanska igralka Helen Mirren, ki je še vedno izjemna. Bralci revije People so jo lansko leto izbrali za najlepšo in je tako krasila naslovnico posebne izdaje revije. Igralka je bila ob novici zelo presenečena. Sama pa namesto besede lepota raje uporablja besedo prezenca, ker ji beseda ponazarja samozavest in uživanje polnega življenja. In ne nazadnje je bila tudi pokojna britanska kraljica Elizabeta II. zagovornica lepote sivih las in je vedno imela urejeno pričesko.
Splošno presejalno testiranje za demenco ni smiselno
Zdravje
Demenca postaja velik zdravstveni, socialni in finančni problem naše družbe, saj poleg bolnika prizadene vso družino. Pri zdravljenju je ključno hitro odkrivanje bolezni, vendar pa veliko ljudi z demenco ostane brez diagnoze ali jo dobijo zelo pozno.
Na to so ob predstavitvi rezultatov znanstvenega testiranja v projektu Pomni opozorili predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani Zvezdan Pirtošek, soustanovitelj podjetja BrainTrip Jurij Dreo, zdravnik družinske medicine Primož Kus in predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. Kar nekaj let traja, preden bolnik težave s spominom ali upadanjem miselnih sposobnosti zaupa družinskemu zdravniku, ki ga lahko le napoti do specialistov nevrologov in psihiatrov. Ti pa lahko kvečjemu blažijo posamezne simptome. Demence namreč še ne znamo pozdraviti, sta se pa v zadnjem letu pojavili novi zdravili, ki vlivata nekaj več upanja, da bo to kdaj v prihodnosti mogoče. Eno od zdravil je lecanemab, ki ga je v začetku januarja odobrila ameriška agencija za hrano in zdravila in vpliva na upočasnjevanje kognitivnega nazadovanja ljudi z alzheimerjevo demenco. Vendar bo na širšo uporabo treba še počakati, prav tako bo treba upoštevati morebitne stranske učinke.
Zaradi pomanjkanja spanja zbolimo
Zdravje
Spanje je – poleg raznolike prehrane in dovolj telesne dejavnosti – ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Vpliva namreč na številne procese v organizmu.
Dovolj dolg in trden spanec izboljšuje odpornost in imunski odziv, zniža se raven stresnega hormona, kar ugodno vpliva na srce in obtočila, znižata se srčni utrip in raven krvnega tlaka, pomembno je za obnavljanje celic ter kratkoročni in dolgoročni spomin, prav tako ugodno vpliva na duševno zdravje. Po drugi strani pa nespečnost ter druge motnje spanja pripomorejo k hitrejšemu staranju in h nastanku nekaterih bolezni, na primer možgansko-žilnih obolenj, raka na prsih ali raka na debelem črevesju, diabetesa, poleg tega močno povečajo možnost za nastanek demence in tveganje za različno srčno-žilne dogodke. Znano je, da ima motnje dihanja v spanju več kot polovica bolnikov s srčnim popuščanjem, poudarja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja.
Prehranske vlaknine za trdno zdravje
PREHRANA
Prehranske vlaknine so tiste vrste živil, ki smo jim šele v zadnjih desetletjih zapeli hvalnico in pripisali pravi pomen. Spominjam se, da smo se v moji mladosti v šoli učili, da so vlaknine samo balast, torej snovi, ki dajejo maso živilom rastlinskega izvora, a jih telo ne more prebaviti, koristile naj bi le prebavi. Danes vemo, da so prehranske vlaknine zelo pomembne v naši prehrani tudi za mnoge druge stvari.
Prehranske vlaknine so topne in netopne snovi in so pomemben del uravnotežene prehrane in imajo ugoden vpliv na nekatere fiziološke procese v prebavnem traktu, kar ob zadostnem vnosu zmanjša tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Res je sicer, da so za naše črevesje prehranske vlaknine neprebavljive in jih telo ne more izkoristiti kot druge sestavine hrane, da bi iz njih počrpalo hranilne snovi. Korist je samo posredna, saj so vlaknine hrana številnih bakterij v debelem črevesju, kjer je več milijard dobrih mlečnokislinskih bakterij, ki vlaknine razkrajajo. Zato se te bakterije ob hrani, bogati z vlakninami, lažje in hitreje razvijajo in tako preprečujejo, da bi se razvijale patogene bakterije debelega črevesja, ki bi nam škodile.
