Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških motenj
Epilepsija se pri starejših ljudeh po pogostosti uvršča takoj za demenco in možgansko kapjo. Ker se življenjska doba daljša, je pričakovati, da se bo število ljudi s to boleznijo še povečalo. V veliki večini jo je mogoče uspešno nadzorovati z zdravili, pogosto – odvisno od vzroka – pa tudi povsem pozdraviti.
Ta bolezen prizadene približno odstotek prebivalstva; imelo naj bi jo šest milijonov Evropejcev in po ocenah naših strokovnjakov približno 20.000 prebivalcev Slovenije. Natančnih podatkov ni, saj nimamo registra oseb z epilepsijo. Bolezen ne izbira, doleti lahko kogar koli in kadar koli ne glede na raso, socialni status, spol ali starost, sta pa večja vrhova pojavljanja v otroški in mladostniški dobi (polovica primerov že do 18. leta starosti) ter po 65. letu starosti. Po besedah dr. Natalije Krajnc, dr. med., specialistke pediatrije in otroške nevrologije, predsednice Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pri nas vsako leto na novo zboli več sto ljudi, od teh je po oceni četrtina starejših od 65 let.
Trenirka, sodobno športno oblačilo
MODA
Trenirke, kot po domače imenujemo oblačila za prosti čas, niso obvezen del garderobe samo za športnike, temveč tudi za aktivnejše preživljanje prostega časa v telovadnicah, zdraviliščih, oblečemo jo za druženje s prijatelji v naravi ali sprehajanje domačih ljubljenčkov ali pač takrat, ko se želimo počutiti udobno.
Trgovine so polne oblačil v pomladnih barvnih odtenkih in kar vabijo po osvežitvi in poživitvi sivih zimskih dni. Če so oblačila za prosti čas izdelana iz kakovostnih materialov in v kroju, ki vam kar najbolje pristaja, jih lahko sestavite v simpatične kombinacije. Čeprav so zelo namensko izdelana (glede na zračenje, vzdrževanje, obrabe, razteznost materiala), lahko za skoraj vsako dejavnost najdete ustrezno različico, ki ustreza določeni dejavnosti.
-
Aktivna krema, ki deluje
Naravna krema NODOL® je letos polnoletna, torej kar 18 let lajša kronične bolečine pri obrabljenih sklepih, osteoartrozi, išiasu, herniji in artritisu. Uporablja se tudi pri bolečinah v mišicah, nogah, sklepih, križu in kolenu. Čaka vas še veliko aktivnih dni, in če je le mogoče, naj bodo brez nepotrebnih bolečin. Zato vam priporočamo, da se dobro namažete.
Lažje iskanje zasebnih zdravnikov
Pri iskanju zasebnega zdravnika, zobozdravnika ali zdravnika s koncesijo vam je v pomoč portal Najzdravnik.si. Na enem mestu so zbrani kontaktni podatki zasebnih ordinacij in medicinskih centrov po vsej Sloveniji. Ponudnike storitev lahko iščete po dejavnostih ali s pomočjo interaktivnega zemljevida in z njimi vzpostavite stik kar prek portala. Če želite, lahko podate tudi svoje mnenje o opravljeni storitvi.
-
Več kot 73 odstotkov ljudi se dnevno srečuje s stresom. V času stresnega odziva telo proizvaja večje količine kortizola, adrenalina in noradrenalina. Povečan stres upočasni normalne telesne funkcije, kot sta prebava in imunski sistem. Sodobna težava stresa je v tem, da se nam dogaja prepogosto in tudi traja dlje, kot je trajal v preteklosti. Stres povzroči povišan krvni tlak, pospeši se srčni utrip, zmanjša se aktivnost imunskega sistema in mišice postanejo napete.
Kronični stres nam najprej povzroči prebavne težave, utrujenost ter hitrejše staranje. To lahko privede do izgorelosti, povišanega holesterola in diabetesa. Če smo preslišali vse klice telesa, pa to privede do hujših bolezni, trpimo lahko za depresijo, navsezadnje pa lahko nastanejo tudi rakava obolenja. Zato je zelo pomembno, da stres jemljemo resno. Proti njemu se uspešno borimo tako, da delamo stvari, ki nas navdajajo s srečo, si vzamemo čas zase in se zdravo prehranjujemo. Uporabimo lahko tudi antioksidante, ki nas zaščitijo pred negativnimi učinki stresa.
Ko javne ustanove in zasebniki delujejo kot celota
Javno zdravstvo deluje kot servis državljanov, vključuje tako javne kot zasebne izvajalce storitev, financirano pa je iz zavarovanja, ki temelji na solidarnosti.
Take modele javnega zdravstva imajo v Švici, Franciji, na Nizozemskem in še kje, je bilo slišati na konferenci o javnem zdravstvu v EU in Sloveniji, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije. Z veliko mero zavidanja smo poslušali primerjave zdravstvenih sistemov različnih držav. Zdravniki imajo največ tisoč pacientov, zato se lahko vsakemu temeljitejše posvetijo. Bolniki lahko prosto izbirajo zdravnika, za obisk specialista ne potrebujejo napotnice, zdravniki pa se lahko odločijo, ali bodo svoj poklic opravljali v zasebnih ordinacijah ali javnem sistemu. Če osebni zdravnik preneha delati, njegovim pacientom zavarovalnica oziroma sistem priskrbi drugega. Družinski zdravniki so spoštovani ne le v zdravstvu, ampak tudi nasploh v družbi.
Zakaj naše telo potrebuje kolagen?
Kolagen predstavlja eno izmed pomembnejših beljakovin v telesu. Skrbi za elastičnost kože, upočasnjuje njeno staranje, izsušenost in odpravlja kožne nepravilnosti, pomemben je tudi za lase, sklepe, kite, vezi in mišice.
Kolagen je beljakovina, ki v človeškem telesu deluje kot lepilo, ki veže tkiva. Najdemo ga povsod, še posebej veliko pa ga je v koži, sklepih, vezeh, prebavilih in kosteh. Kolagen pomaga obdržati vlago in elastičnost kože ter tako zmanjšuje videz gubic, mlahave kože in celulita. Preprečuje poškodbe lasnih mešičkov in tako zaustavlja izpadanje las, hkrati pa pospešuje njihovo rast. Pomaga ohranjati mišično maso, ki je zelo pomembna za ohranjanje optimalne telesne teže in varno gibanje.
-
Ali ste med tistimi, ki jih pogosto tišči na malo potrebo? Greste na vodo tudi dvajsetkrat na dan in še nekajkrat ponoči, čeprav pred spanjem ne pijete? Potem zaradi nočnega uriniranja slabo spite in ste zato čez dan pogosto utrujeni. Ali se vam tudi dogaja, da vam ob kašljanju, kihanju ali naporu nenadzorovano uide seč ali vam ne uspe priti do stranišča pravi čas? Z obema nadlogama, vsako zase ali obema skupaj, se spopadajo tako ženske kot moški, predvsem tisti po 65. letu.
Malo je motenj, ki bi se ljudem zdele tako zelo neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja, ki se jim strokovno reče urinska inkontinenca. »Ker se mnogim ljudem zdijo opisane težave neprijetne, celo sramotne, še vedno le redki zberejo pogum, da o inkontinenci spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom, ginekologom ali urologom. »Se pa stanje v zadnjem času spreminja. Vedno več govorimo o uhajanju urina in vedno več žensk, ki so naše glavne pacientke, je zadovoljnih z rezultati zdravljenja,« je začela Ksenija Šelih Martinec, dr. med., specialistka ginekologije in ustanoviteljica medicinskega centra Kalliste.
Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje
Čas novoletnih zaobljub je mimo in zdaj že lahko ocenimo, koliko zadanih ciljev nam je uspelo uresničiti. Kritično pri uresničevanju zaobljub je lahko, da začnemo dvomiti o tem, koliko moči imamo pri vplivanju na svoje življenje in kako močni so po drugi strani naši ustaljeni načini delovanja, navade in razvade, vpliv nam pomembnih drugih, sosedov, družbe, tudi medijev in politike na nas.
Velik izziv letošnjega leta bo ravno v tem, da v celoti prevzamemo odgovornost za svoje življenje v svoje roke. Marsikdo ima namreč občutek, da ne živi povsem tako, kot bi želel. Moje mnenje je drugačno. Po eni strani (epidemije in vsega zdravstvenega, političnega, ekonomskega dogajanja v zvezi z njo sicer ne vidim kot blagoslov!) smo lahko epidemiji hvaležni za to, da nam kot zunanji kazalnik razkrije, kakšen je naš notranji svet. Torej kakšna so naša temeljna prepričanja, vedenje do samega sebe in naša pričakovanja o tem, kaj so država, sodržavljani, drugi prebivalci našega kraja, vasi, bloka … »dolžni« narediti za nas.
-
Hočeš nočeš pozimi potrebujemo nekoliko bogatejšo hrano, ki nas malo bolj nasiti in nam da tudi več kalorij, predvsem pa nas ogreje.
Med živila, ki grejejo telo, uvrščamo večino zimske zelenjave, na primer repo, zelje, kolerabo, oreške, semena in številne krepke začimbe. Pravzaprav je zelo enostavno in praviloma zmore vsak slediti naravnemu toku letnih časov in z njim povezanega prehranjevanja. Čeprav obožujem paradižnikovo solato, mi na kraj pameti ne pade, da bi si jo privoščila v tem zimskem mesecu. In čeprav obožujem kislo zelje ali kislo repo pozimi, si ne morem predstavljati, da bi ju uvrstila na jedilnik v vročem juliju.
Onesnažen zrak kriv za mnoge smrti
Zadnje mesece spremljamo hude bitke med okoljevarstveniki in predstavniki kapitala o omejevanju uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina.
Strokovnjaki na različnih koncih sveta opozarjajo, da na svetu letno umre okoli sedem milijonov ljudi zaradi onesnaženega zraka, 4,2 milijona zaradi onesnaženja v okolju, 2,8 milijona pa zaradi onesnaženega zraka v bivalnih prostorih ...
Onesnaženje zraka povzroča bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in raka. Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da so med vzroki smrti zaradi onesnaženega zraka v 58 odstotkih ishemična bolezen srca in možganska kap, v 18 odstotkih kronična obstruktivna pljučna bolezen in v 6 odstotkih pljučni rak. Smrt je končni rezultat bolezni, ki lahko traja zelo dolgo. Znanstveniki ocenjujejo, da je število ljudi, ki trpijo zaradi onesnaženega zraka, mnogo večje.
