V toplejših mesecih leta ima veliko ljudi težave z utrujenimi, težkimi, oteklimi nogami, pojavlja se celo pekoč občutek na podplatih. Težave segajo od neprijetnih občutkov pa vse do bolečin, ki nas lahko pri vsakdanjem življenju ovirajo.

Tako neprijetno stanje nog povzročajo višje temperature (te vplivajo na prekomerno nabiranje tekočine v tkivih in njihovo počasnejše odvajanje) in tudi dejstvo, da v pomladno-poletnih mesecih veliko več časa preživimo na nogah. »Težke noge« so dobro znane vsem, ki zaradi narave svojega dela veliko časa stojijo. Lahko pa tovrstne težave z nogami kažejo na resnejša stanja, na primer kronično vensko bolezen, bolezni srca, ledvic, hormonske spremembe, ki zahtevajo zdravniško obravnavo.

Čeprav imamo že dobrih osem let tudi državljani Slovenije na podlagi evropskega pravnega reda možnost zdravljenja v državah Evropske unije na stroške zdravstvene blagajne, se za to odloči zelo malo ljudi. Če že, se najpogosteje odpravimo na Hrvaško. Vendar nismo nobena izjema, saj zdravstveno storitev v tujini poišče tudi zanemarljivo število prebivalcev drugih evropskih držav.

Najprej moramo vedeti, da so pravice iz Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki je pri nas v veljavi od decembra 2013, nekaj povsem drugega kot pravice, ki jih imamo pri zdravljenju v tujini na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Z njo lahko uveljavljamo le nujne in potrebne zdravstvene storitve med začasnim bivanjem v tujini, na primer med dopustom.

ZDRAVJE

Zgaga je gotovo ena izmed najpogostejših težav ljudi v razvitih državah, kjer je veliko hrane, včasih tudi preveč. Sicer imajo težave z zgago v glavnem ljudje s prekomerno težo, tudi veliko nosečnic, predvsem v drugi polovici nosečnosti, povzročajo jo nekatera živila in pijače ali določena zdravila.

In kako vemo, da imamo zgago? »Gre za neprijeten pekoč občutek za prsnico in neprijetno spahovanje hrane, ko se, kar smo zaužili, brez bruhanja vrne nazaj v usta,« enostavno pojasni višji svetnik prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., internist gastroenterolog, ki vodi Klinični oddelek za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »Ta neprijetna nadloga, ki jo pogosto spremljajo še bolečine v prsih, in to predvsem takrat, ko ležemo ali se pripognemo, občasno tare približno tretjino našega prebivalstva, desetino pa kar vsak dan.« Najpogostejši znaki zgage so pekoča bolečina za prsnico, vračanje hrane v ustno votlino, moteč občutek v zgornjem delu trebuha, spahovanje, bruhanje, slab zadah, grenak okus in tudi razjede v ustih.

Na spletu najdemo veliko kuharskih idej, vendar večina ni vredna počenega groša. Spomnim se nič kaj prida ideje, da lahko toast popečemo z likalnikom, še manj uporabna je ideja, da lahko iz odtajanega sladoleda in malo moke ter pecilnega praška spečemo okusne mafine. A vseeno sem našla tri preizkušene trike, ki vam lahko pridejo prav.

Banana + jajce = palačinka

Za osem ameriških palačink potrebujemo banano in jajce.

Priprava: Banano z vilicami pretlačimo v kašo. Posebej stepemo jajce, nato vmešamo bananino kašo. V ponvi segrejemo maščobo in spečemo male, a debelejše (ameriške) palačinke. Postrežemo z medom, sladkornim sirupom, čokoladnim oblivom ali raztopljenim arašidovim maslom.

Obdani smo z informacijami, ki so si lahko diametralno nasprotujoče, čeprav jih podajajo strokovnjaki celo z istega področja, ter svoje teze podkrepijo z jasnimi in strokovno neoporečnimi dokazi, osnovanimi na znanstvenih dejstvih. Lahko se kar izgubimo v morju teorij, ki jim večkrat ne moremo določiti istih smernic, na primer o tem, kako vzgajati otroka, kako se prehranjevati, kako ohraniti zdravje, kako se spopasti z boleznijo, kako biti srečen …

Kako se potem odločimo, komu verjeti in po katerih navodilih živeti. Postopamo različno – pomembno nam je, kdo od strokovnjakov je bolj znan, katero informacijo večkrat slišimo ali o njej beremo (saj poznamo misel, da tudi laž za nas postane resnica, če jo dovolj dolgo poslušamo), kaj menijo moji najbližji, katera resnica od mene ne zahteva korenitih sprememb življenja, ali mi sledenje določenim naukom prinaša denar, ugled, status … Če imamo lastno izkušnjo, nam je lažje. Ta nas največkrat prepriča, da ji povsem verjamemo tudi v prihodnje, čeprav se okoliščine dogodkov spremenijo.

Prvi pomladanski mesec bomo obogatili z vajami, ki so logično nadaljevanje programa prvih dveh mesecev, ki je bil namenjen ohranitvi gibljivosti stopal in nog. Zdaj je nastopil čas, da se poigramo z ravnotežjem in močjo celega telesa. Izkušnje potrjujejo, da se z igrivostjo, lahkotnostjo, zbranostjo in dobro voljo napredek zelo hitro pokaže.   

Hoji za ogrevanje lahko dodate vaje iz februarske številke. Tako boste pospešenemu dihanju in srčnemu utripu dodali še kanček boljše gibljivosti hrbtenice in izdatnejši predklon za lažje nadaljevanje danes predstavljenih vaj. Predlagam, da vsako vajo za ogrevanje naredite tolikokrat, da začutite njen vpliv na telo, kar pomeni lahkotnejše gibanje. Prvim trem vajam naj se odrečejo ljudje s težavami z gležnji, koleni in kolki ter se izdatno posvetijo le četrti vaji.

Človek je do kruha vedno gojil spoštovanje, saj je že tisočletja simbol življenja. Zato številni narodi poznajo pravo obredje pri peki in uživanju kruha. Že same vonjave ob peki dajejo občutek slovesnosti. Pomembno pa je, katero moko uporabimo, da bo kruh tudi zdrav. 

Kruh je izpričano star več kot 7000 let, najbrž so ga pekli že veliko prej. Stari Rimljani so že poznali pekarsko obrt in tudi vedeli, kolikšen je pomen kruha za človekovo prehrano in zdravje. Indijanska plemena, Arabci, Berberi, afriška plemena in azijska ljudstva so že dolga stoletja uporabljali mešanice žit, od pšenice do rži, tudi ko še niso poznali kvašenega kruha. Prvi kvašeni kruh so mesili Egipčani, Rimljani pa so kruh že razlikovali po vrstah, oblikah in dodatkih. Posipali so ga z makovimi semeni, poprom in zelišči, lovorjem, kumino in mandlji. V kruh so dodajali tudi rozine, peteršilj, koper ... in ga oblikovali v hlebce ali zavite prstane in kite.