Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Mehko in toplo

    Dobro počutjedecember '20

    Pletenine so brezčasne in nepogrešljive v hladnih dneh, lahko jih nosimo v kombinaciji z drugo vrsto oblačil ali pa samostojno. Tokrat bomo podrobneje pogledali ponudbo jopic in telovnikov. Zadnji so ponovno v modi, a na trgovskih policah jih nisem zasledila prav veliko. Morda pa je zdaj pravi čas, da se lotimo izdelave volnenega brezrokavnika in si tako krajšamo dolge zimske večere.

    Moške jope se zapenjajo z zadrgo. Če vas rado zebe, vas bo navdušil model, ki je nekoliko debelejši in spleten iz rebrastega pletiva v sivi barvi. Zadrga se odpira tudi od spodaj navzgor, kar je nadvse praktično. Jopa se bo lepo podala k različnim barvnim odtenkom hlač, sploh pa k modnemu rebrastemu žametu.                               

  • Pazimo na raven maščob v krvi

    Dobro počutjedecember '20

    Vsako leto izgubimo mnogo preveč življenj zaradi bolezni srca in ožilja, opozarjajo zdravniki. Opozorila velja jemati resno, predvsem zato, ker lahko sami veliko prispevamo k odpravljanju vzrokov za obolenje. Na primer tako, da preverjamo svojo raven krvnih maščob, zlasti holesterola in trigliceridov, in pazimo, da ne presežejo meje, ki poveča tveganje za zdravje.

    Maščobe imajo sicer pomembno vlogo v našem telesu: trigliceridi skladiščijo neporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za tvorbo spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Prav tako brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Povišane ravni trigliceridov in holesterola (zlasti LDL, torej t. i. slabega holesterola) pa so znak kopičenja maščobnih snovi, ki prikrito in dolgoročno uničujejo naš žilni...

  • Božični obed kot obred

    Dobro počutjedecember '20

    Kako hitro se lahko vse spremeni, a temeljne vrednote ostanejo. Tako sem razmišljala, ko sem si nadela masko in stopila na kratko krožno pot okrog domovanja, da bi razgibala noge in misli. Nisem srečevala ljudi, le maske, ki so hodile mimo na primerni razdalji. Pa sem pomislila, kako je bilo pretekla leta, ko smo se srečevali in poveselili, tudi za bogato pogrnjeno božično mizo, okrog katere se je zbrala vsa družina, vsi otroci, zeta, snaha in vnuki. Bilo naj nas bi osemnajst, a za letošnji božič bova bržkone sama.

  • ZDRAVJE KRATKE

    Dobro počutjedecember '20

    Antibiotike jemljimo previdno

    Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne proti prihodnjim zdravljenjem. Slovenija je po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, še vedno pa jih prepogosto predpisujejo starejšim od 65 let. Pogosto jih jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti. Zlasti kronične bolnike, ki jemljejo več zdravil hkrati, zdravniki opozarjajo, naj antibiotike jemljejo premišljeno, strokovno in po navodilih zdravnika. Njihova učinkovitost se namreč zmanjša, če bolnik izpušča posamezne odmerke ali prehitro opusti jemanje zdravila. Neporabljenih tablet ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih ne hranimo za prihodnje obolenje ali jih celo damo drugim osebam, ampak jih odnesemo v lekarno.

  • So tudi druge bolezni, ne le koronavirus

    Dobro počutjedecember '20

    Družinski zdravniki in specialisti ugotavljajo, da je epidemija covida-19 prekinila številne preventivne dejavnosti, predvsem pa bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihovih bolezni.

    Veliko bolnikov je strah okužbe s koronavirusom, zato odlašajo s pregledi ali pa ne pridejo na pregled tistega dne, ko so bili naročeni. Tako je na primer s sladkornimi bolniki. Po rezultatih raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) 65 odstotkov sladkornih bolnikov skrbi nevarnost okužbe z novim koronavirusom, skoraj polovica pa je zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. Več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku.

  • Vadba upočasni staranje

    Dobro počutjenovember '20Ljudje Starejši

    Naše telesne sposobnosti se z leti spreminjajo, z redno telesno dejavnostjo in ustrezno masažo pa lahko nekatere procese staranja upočasnimo, ohranimo samostojnost in odpravimo bolečine.

    Pri starejših se pojavlja postopno poslabšanje fizioloških funkcij organizma, kar je mogoče izboljšati z redno in načrtovano telesno dejavnostjo, zdravim načinom življenja in zdravo prehrano. «Telesna dejavnost starejših ima dve glavni koristi. Prva je ohranjanje samostojnosti, ki je posledica preprečevanja oziroma zmanjšanja številnih bolezni, druga pa sta odpravljanje bolečin in preprečevanje padcev, kjer so še posebej pomembne vadbe za moč, gibljivost in ravnotežje. Masaža je odličen dodatek k naštetemu, spodbuja prekrvavitev, sprošča mišične napetosti, ohranja zdravje in imunski sistem, lajša obstoječe bolečine v mišicah ter omogoča hitrejšo regeneracijo po telesni dejavnosti,« pravi Ivana Kamnikar, trenerka gimnastike in nekdanja vrhunska telovadka, ki se posveča izobraževanju in usposabljanju na področju športa in rekreacije.

  • Kako olajšati slovo od življenja?

    Dobro počutjenovember '20

    Hudo bolnim in umirajočim je najbolj žal, da so se preveč posvečali materialnemu in premalo odnosom, ugotavlja obsmrtna spremljevalka, bolnišnični duhovnik pa, kako zelo jih pomirjata dotik in tiha molitev; pomoč in oporo pogosto potrebujejo tudi svojci, včasih še bolj kot bolniki.

    Socialna delavka Marijana Hribar z Jesenic je ob osebni izkušnji z neozdravljivo bolno mamo spoznala, da je v tem posebnem obdobju, ko se življenje neizogibno poslavlja, tako za umirajočega kot za njegove bližnje pomembna opora umirjenih, sočutnih, razumevajočih in iskrenih ljudi. Takrat se je odločila, da bo postala obsmrtna spremljevalka ali end od life (EOL) doula. Za zdaj je v Sloveniji edina s tem certifikatom, dobila ga je po opravljenem izobraževanju na daljavo v Avstraliji, vendar poudarja, da je pri nas kar nekaj prostovoljcev, zdravnikov in sester ter drugih, ki so prav tako v oporo umirajočim in svojcem.

  • Usta so vhodna vrata zdravega telesa

    Dobro počutjenovember '20

    Skrb za ustno zdravje je zelo pomembna v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki v sklopu preventivne akcije za boljše ustno zdravje, ki jo običajno pripravijo marca. Poudarjajo zlasti osebno odgovornost vsakega posameznika za higieno, saj so usta vhodna vrata zdravega telesa.

    Osnove ustne higiene so redno, pravilno in temeljito ščetkanje zob, menjavanje zobne ščetke na dva do tri mesece, uporaba zobne kreme s fluoridi in zobne nitke oziroma medzobnih ščetk ter redni pregledi pri zobozdravniku. 

  • »Pravi« obraz jeze

    Dobro počutjenovember '20

     No, no, no, tega te pa nismo učili. Da te ni sram, da se takole obnašaš! To so sami divjaki. Osnovnih manir nimajo. Poglej to, kako vpije na očeta! Mojca, pa ti si punca. Ne moreš se jeziti kot kak nevzgojen fant … Nekdo, ki ne zmore zadržati svoje jeze, ki jo izrazi na nekultiviran način, je po mnenju opazovalcev slabič, nedorasel in nevzgojen. Pa je čustvo jeze res tako škodljivo, da si ga ne upamo pokazati?

    Jeza predstavlja eno izmed osnovnih čustev, ki ga občutijo že malčki. Gre za stanje v telesu, ki ga doživimo, ko naletimo na oviro in je ne zmoremo premostiti. Čustvo jeze doživljamo tudi ob provokaciji, občutku doživljanja krivice in tudi v situacijah, ko se branimo, ohranjamo svoje meje, zavarujemo stvari, ki so nam pomembne. Takrat v telesu zaznamo zvišan srčni utrip, povišan krvni tlak, intenzivnejše dihanje, napete mišice, tudi stisnjene zobe …

  • Gobe – odlične za pripravo in predelavo

    Dobro počutjenovember '20

    Gobe so odlično živilo za domačo predelavo, poleg tega so zastonj, če jih naberemo sami, kar pa ni mačji kašelj: vseh vrst gob naj bi bilo več kot 3000, med temi pa je užitnih samo 70. Veliko gob si je podobnih, zato samo bežno poznavanje in ugotavljanje s pomočjo fotografij v knjigi preprosto nista dovolj. Dobro je, če jih nekajkrat nabiramo z izkušenim gobarjem.

    Kdor nabira gobe, mora upoštevati določena pravila. Gobar vedno uporablja le tiste pripomočke, ki ne poškodujejo rastišča ali podgobja, in gobe očisti že na rastišču. Z enega rastišča tudi ne pobere vseh gob, pač pa manjše in mlajše pusti rasti naprej. Tako se izogne zmoti, saj mlajše še nimajo povsem izoblikovanih prepoznavnih znakov, prav tako jim pusti, da z rastjo raztrosijo trose na tla za nove gobe. In vsak nabiralec lahko na dan nabere le dva kilograma gob.

  • 1
  • …
  • 66
  • 67
  • 68
  • 69
  • 70
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov