-
Glivice morate začeti uničevati takoj, ko jih opazite. Razkužiti pa morate tudi obutev. Zakaj se glivice sploh pojavijo? Navadno se pojavijo zaradi ponavljajočih se mikropoškodb na prstih, dolgotrajnih športnih aktivnosti, jemanja določenih zdravil, ki zmanjšujejo imunski odziv, pa tudi zaradi težkih poškodb in bolezni. Prav tako na pojav glivic in njihovo povečanje vplivajo tudi tesna in nekakovostna obutev, še posebno takšna, v kateri koža ne diha, in zanemarjeni ali narobe striženi nohti.
Ko glivice prizadenejo noht, najprej na njem zaznamo rumeno ali belo liso ali pa noht enostavno začne pokati oziroma se cepiti na konicah, v kasnejši fazi spreminja barvo od rumene do črne, na koncu pa lahko celo popolnoma odstopi ali pa se spremeni v debel, trd in črn noht. Na koži se navadno sočasno pojavijo srbenje, rdečina, luščenje kože in tudi debeljenje kože.
O možganih vemo zelo veliko, a še ne dovolj
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je zdravnik nevrolog, predavatelj, prodoren mislec, človekoljub in eden najboljših poznavalcev alzheimerjeve demence in parkinsove bolezni pri nas. Je tudi plodovit pisec, avtor in soavtor mnogih strokovnih del ter poljudnih člankov. Prizadeva si za odpravo stigme in boljše ozaveščanje širše javnosti o teh hudih nevrodegenerativnih boleznih.
Kaj se vam zdi najprivlačnejše pri raziskovanju možganov?
Ta tematika me je zanimala že od mladosti naprej, še zlasti pa med študijem na fakulteti. Možgani so namreč tisti organ, s katerim se sprašujemo tudi o samem sebi in vesolju. V antični Grčiji, zibelki evropske civilizacije, se misleci niso mogli odločiti, kje je sedež intelekta in čustev – v srcu ali možganih. Največji starogrški filozof Aristotel je na primer menil, da so možgani nepomemben organ, ki ohlaja kri. Zdravnik Hipokrat pa je trdil, da so center naših čustev, misli, bolečin ipd.; povezal jih je tudi z nekaterimi boleznimi, na primer z epilepsijo.
-
Če bi morali letne čase opredeliti z barvami, potem bi lahko rekli, da je prevladujoča barva pomladi zelena. Kar želimo si, da bi jo lahko prenesli na krožnik in jo dopolnili z rumeno, ki ji sledi. To nas spomni na rumene regratove cvetove na zeleni preprogi narave.
Regrat (Taraxacum officinale F. Weber ex Wiggers) spomladi ne zraste zaman med prvimi. Ljudska imena zanj so farška plata, rumena reva, števnica, jajčar, lederče, mlečec, mlečje, smolika, smočička, pljuščanec, pljuščankovina, otavčič, žehtelnica, žetelnica, žetejna, žoltenje, žoltenica, regvat, regrad, virgrat in vergrat.
Bolj zdrava živila slovenskih proizvajalcev
Inštitut za nutricionistiko je že sedmo leto zapored izbral inovativna živila, ki imajo bolj ugodno prehransko sestavo, torej vsebujejo manj soli, sladkorjev in nasičenih maščob ter več prehranskih vlaknin, sadja in zelenjave. Osem izdelkov, ki so v svojih kategorijah izstopala, bo lahko nosilo nalepko »inovativno živilo 2021«.
Nagrade so prejeli Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Pekarno Geršak za pirin kruh z drožmi, kmetija Kukenberger v sodelovanju s kmetijo Kastelic za ekološki jogurt domače jabolko in Ljubljanske mlekarne za sadni skutici Mu Muki borovnica in malina. Mercator IP je prejel nagrado za izdelke iz linije Minute, in sicer za izdelke iz bulgurja, kamuta in črnega riža z zelenjavo, Žito pa za linijo brezglutenskih kruhov Be free. Med pijačami je Malinca v sodelovanju s podjetjem BeLife prejela nagrado za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom maline. Proizvajalce je inštitut posebej povabil k razvoju polnozrnatih izdelkov, nagrado je prejel Spar Slovenija za polnozrnati kruh. Izobraževalni center Piramida Maribor pa je prejel posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov za pirin polnozrnati kruh z manj soli.
Obvarujmo se pred pnevmokokno okužbo
Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je bakterija, ki je lahko pri zdravih posameznikih del normalne flore zgornjih dihalnih poti (predvsem nosne in žrelne sluznice). Ob pojavu določenega dejavnika tveganja pa lahko postane razmnoževanje bakterije bolj invazivno, kar se kaže z razvojem različnih bolezni.
Pnevmokoki najpogosteje povzročijo vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin, lahko pa se okužba razvije tudi v mnogo nevarnejše bolezni, kot so pnevmokokna pljučnica, sepsa (razsoj bakterije in njenih toksinov po krvi) in meningitis (vnetje možganskih ovojnic), ki se lahko končajo tudi s smrtjo.
-
V družbi se o spolnosti pri starejših od 70 in pri gibalno oviranih v času, ko nas golota pozdravlja z oglasov, ko seks prodaja izdelke in ko je v neprimerni obliki žal na voljo celo mlajši populaciji, raje ne bi pogovarjali. Tema se večini zdi neprimerna in pri marsikaterih povzroči nelagodje, kar pa še ne pomeni, da je v resničnem življenju ni.
Ko presežemo 50. leto in korakamo proti upokojitvi, hitimo doživljati še zadnje sladkosti tega sveta. Kajti ko bomo, vsaj tako si to predstavljamo, upokojeni, bomo skrbeli le še za vrt ali vnuke. No, in potem smo kar naenkrat tam, če nam seveda zdravje služi, majčkeno manj okretni in miselno umirjeni, a še vedno z željo po telesni bližini. Dejstvo je, da spolnost ni rezervirana samo za mlade – in ne sme biti. Zakaj bi kar naenkrat nehali biti spolno aktivni samo zato, ker se zdi neprimerno? Moja zdaj že pokojna znanka mi je dala koristen nasvet: kolo vozite, kolikor dolgo ga lahko, in ne naslonite ga na ograjo samo zato, ker ga tudi sosed nima več.
Delovnoterapevtski pristop do osebe z demenco
Delo delovnega terapevta pri bolniku z demenco je usmerjeno k ohranjanju ali ponovnemu doseganju najvišje mogoče stopnje fizičnega, psihičnega in socialnega počutja. Prišel je čas, ko je hči začela razumsko sprejemati mamino demenco in vsak njen odziv umestiti v bolezensko sliko. Šele ko je bil proces sprejemanja zaključen, je zmogla mami pomagati pri funkcioniranju.
Hčerka je imela o svoji mami vse potrebne informacije, saj sta ves čas živeli skupaj. Vedela je, kako mama preživlja dneve, kakšne navade ima, ali sama skrbi za gospodinjstvo, nakupovanje … Poznala je njeno poklicno pot, njene konjičke, druženje s prijatelji in sorodniki.
Ne pozabite na nego in zaščito kože
Naj se še tako trudimo, letom nihče ne ubeži. Staranje je naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti in ga moramo sprejeti, pa če nam je to pogodu ali ne. Ta nezadržni proces je pri večini najprej in najbolj opazen na koži, zlasti na obrazu. A tudi če ni več tako napeta in prožna kot v mladosti, je s pravilno nego lahko lepa. Zrela koža potrebuje tako maščobo kot vlago in seveda tudi zaščito pred UV-žarki.
Kako se bomo počutili, kako dobro nam bo služilo zdravje in kako bo videti naš največji organ – koža, je odvisno tako od notranjega kot zunanjega staranja. Notranje ali kronološko staranje je naravni proces, v katerega so vpleteni zlasti genetika, hormoni in presnovni procesi. Z leti se celice vedno slabše obnavljajo, zmanjšani sta aktivnost lojnic in znojnic ter produkcija estrogenov, pojasnjuje diplomirana kozmetologinja in magistra industrijske farmacije Katja Schoss. »Kronološko staranje še pospeši zunanje staranje (fotostaranje), torej zunanji dejavniki: neustrezna prehrana, stres, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, zdravila, ionizirajoče sevanje in predvsem ultravijolično sevanje.«
-
Naribano jabolko hitro vmešamo v testo za palačinke ali mafine, da je sladica sočnejša, pri tem lahko celo nadomesti jajce. Na krhlje ga narežemo za pito, s kiselkastim priokusom zaokroži okus pečenke, lahko jih nadevamo z oreščki ali spečemo za samostojno sladico.
Svinjski file z medeno jabolčno omako
6 večjih jabolk
3 žlice medu
pol kozarca belega vina
ščep mletih klinčkov
2 kosa svinjske ribice (fileja)
sol, poper
Priprava: Za omako jabolka narežemo na kocke in v kozici kratko podušimo. Dodamo med in postopno prilivamo le toliko vina, da se jabolka ne primejo na dno kozice in dobimo dovolj omake.
-
Strah je poleg stresa eden izmed največjih uničevalcev sodobnega človeka. Ne uničuje samo naših nevronskih celic in ne povzroča samo nepravilnega delovanja človeških teles, uničuje tudi naše medsebojne odnose, pripelje nas do takšnih skrajnosti, da lahko postanemo povsem drugačni, kot smo bili nekoč. Govorimo o osebnostnih spremembah.
Strah ima le velike oči. Strah je navznoter votel, okrog ga pa nič ni. Veliko podobnih rekov je slišati. Pa čeprav se jim posmehnemo, večkrat ne zmoremo ostati trdno v svojih čevljih takrat, ko smo prestrašeni.
