Kultura
Strnimo se okrog svoje duše, srca in našega jezika
KULTURA
Marij Čuk je pesnik, pisatelj, esejist in scenarist. Bil je novinar pri Primorskem dnevniku in nazadnje glavni urednik za Furlanijo - Julijsko krajino na italijanski radioteleviziji RAI. Napisal je deset pesniških zbirk, številne radijske igre in satirične nadaljevanke ter vrsto dram, ki so bile uprizorjene v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, izdal je šest romanov. Konec lanskega leta je sprejel predsednikovanje Društvu slovenskih pisateljev.
Pred kratkim končano 40. Vilenico – mednarodni literarni festival je kot predsednik vodil prvič in napisal poslanico, ki si jo velja zapomniti. Naslovil jo je Vileniška vilinska prošnja in v njej je med drugim zapisal: »Prosim vas, gospe in gospodje vojne, oboroževanja, streljanja, ubijanja, prosim vas, ubijalke in ubijalci otrok, starejših, obolelih, vseh nedolžnih in nemočnih, prosim vas, rušitelji šol, bolnišnic, domov, kulture, zgodovinske resnice, rotim vas, sovražniki knjig in umetnosti, povejte, za kaj, za koga, v čigavem imenu...
-
Manca Košir: Manj je mene, bolj sem Jaz
Obširna biografija je izšla dobro leto po smrti vsestranske Mance Košir – profesorice, novinarke, prostovoljke, pisateljice, političarke in aktivistke. Po njenih zapisih jo je uredil ter dopolnil pisatelj in prevajalec Žiga Valetič. Prvoosebna pripoved nas popelje po življenjski poti, hkrati pa odkriva vse znane in še kakšno skrito plat ene najbolj priljubljenih Slovenk, ki je rada podirala tabuje. Ni bila le karizmatična in nekoliko svojska osebnost, pač pa tudi zelo zavzeta spodbujevalka branja knjig, ambasadorka radostnega staranja, zelena političarka, borka za paliativno oskrbo in detabuizacijo smrti, pesnica, predvsem pa raziskovalka življenja in ljubezničarka, kot si je sama rada rekla. (Založba Goga, 37,90 evra)
Z literaturo do preseganja razmejitev
Začenja se mednarodni literarni festival Vilenica, ki letos slavi svojo 40. obletnico in se sprašuje: ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev – med kulturami, narodnostmi, ideologijami?
Geslo Krasni novi svet – Nova pravila bivanja je izhodišče za razmislek: kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije? Ali lahko ravno literatura zmore premik k dialogu, ki omogoča večplastno razumevanje sveta? Kako oblikovati novo obliko skupnosti v času, ko se razlike – bodisi razredne, kulturne, etnične ali ideološke – poglabljajo bolj kot kadarkoli prej? Kako opredeliti dom, ko podnebne katastrofe izkoreninjajo milijone ljudi? Kako ohraniti kulturno identiteto brez zapiranja v nacionalistične okvire? V družbi, kjer lažne novice, ideološka polarizacija in algoritmična manipulacija ustvarjajo iluzijo trdnih resnic, literatura lahko destabilizira to premoč, pisatelji in pesniki pa pri tem niso le opazovalci sveta, temveč njegovi aktivni soustvarjalci, saj nas v času, ko prevladuje hitrost in površnost, prav oni opominjajo na vrednost poglobljenega razmisleka, subtilnosti in refleksije.
-
Prvi septembrski konec tedna bo zelo živahen, če sklepamo po dogodkih, ki se bodo po vsej državi odvili v soboto in nedeljo. Izpostavili bomo le nekatere, sami pa se odločite, katerega boste obiskali.
Poznate moro, starodavno dinamično igro s prsti? Najbolj priljubljena pri nas je med Istrani in ker so Slovenijo prvič izbrali za gostiteljico mednarodnega tekmovanja, se v vasici Pregara v zaledju Kopra ta konec tedna odvija 25. svetovno prvenstvo v mori, Mora mondo. Pomerilo se bo približno sto parov iz različnih držav oziroma regij. Glavni organizator je Društvo FINED iz Gračišča. V soboto bodo potekali skupinski del tekmovanja in izločilni boji do osmine finala, v nedeljo pa sledi veliki finale in razglasitev zmagovalcev.
-
Anita Ogulin, Vasja Jager: Tako zelo vas imam rada
Julija je minilo leto od smrti srčne Anite Ogulin, dolgoletne sekretarke Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Avtobiografija, ko jo je zaradi njene bolezni po njenem pripovedovanju dokončal novinar Vasja Jager, odkriva njeno plat, ki je javnost ni poznala. Vse življenje je skrivala svoje rane iz otroštva, zaradi katerih se je že zgodaj zavezala, da bo skušala pomagati vsakemu otroku, ki ga bo srečala. In to je tudi počela, pri čemer je sledila motu, da ni treba nikoli obupati, pač pa se je treba boriti do konca, saj se lahko vse spremeni. (Mladinska knjiga, 24,99 evra)
-
Prosti časseptember '25Kultura
MUZEJI
RIMLJANI V LJUBLJANI IN NOVE DOGODIVŠČINE
Družinski festival že četrto leto organizira Mestni muzej Ljubljana v soorganizaciji z Narodnim muzejem Slovenije. Vizija festivala je 2000 let starim ostalinam rimske Emone za eno popoldne ponovno vdihniti življenje ter starodavno dediščino na igriv in doživljajski način približati tudi najmlajšim. Poleg omenjenih muzejev bodo delavnice 13. septembra izvajali še Slovenski šolski muzej , Prirodoslovni muzej Slovenije, Kulturno društvo Vespesjan, Društvo Poetovio LXIX in Logofil.si (klasični filolog Gašper Kvartič).
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
Prosti časseptember '25Kultura
KULTURA/RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo Staneta Severja, po mnenju mnogih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih je že nastopil v Šentjakobskem gledališču. Čeprav je bil brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev.
Kiparstvo je glasno, prašno, vse ostalo je krasno
Prosti časseptember '25Kultura
KULTURA
Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.
Zlati muzejski abonma za upokojence
Štiri kulturne ustanove, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije ter Slovenski etnografski muzej so zasnovale zlati muzejski abonma 2025/2026. Namenjen je upokojencem, ki želijo kakovostno preživljati prosti čas s poglabljanjem v zgodovino, kulturo in umetnost ter pri tem stkati tudi kakšno novo prijateljstvo.
Abonma ponuja različne aktivnosti, od vodenih ogledov aktualnih zbirk in razstav do druženja ter diskutiranja z muzejskimi oziroma galerijskimi strokovnjaki. Abonenti bodo lahko osem mesecev neomejeno obiskovali razstave, deležni bodo posebnih popustov na izbrane delavnice ter publikacije (starejše od šestih mesecev) v muzejskih in galerijskih trgovinah, njihovi spremljevalci pa bodo upravičeni do 25 odstotkov popusta ob nakupu vstopnic.