Kultura
Knjižni sejem vabi, že štiridesetič!
Nekoga moraš imeti rad - še posebej lepo je, če je to tudi knjiga. S temi besedami pesnika Ivana Minattija, katerega stoletnice se spominjamo letos, organizatorji vabijo na jubilejni, 40. slovenski knjižni sejem. Odvijal se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od torka, 26. novembra, do nedelje, 1. decembra 2024.
Predstavilo se bo 110 razstavljavcev, med njimi vse večje založbe ter gostje iz petih držav, obenem pa se bo zvrstilo več kot 280 dogodkov. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška, predstavili bodo predvsem sodobne hrvaške književnike in nekaj ilustratorjev. Mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, prav zaradi obeležitve stoletnice pesnika, prevajalca, urednika in akademika Ivana Minattija. Glavno dogajanje bo potekalo na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih.
Med glasbenike namesto med duhovnike
Zgodbenovember '24Ljudje Kultura
Kam nas pelje življenje
Vsestranski umetnik, glasbenik, likovnik, organizator kulturnih in drugih prireditev, zbiralec starih predmetov, izdelovalec in zbiralec jaslic, starih božičnih razglednic, začetnik razstave božičnih jaslic v Vojniku, promotor češke kulture v Sloveniji ... Vse to je Jože Žlaus.
Njegovih dejavnosti je še veliko, a dodajmo le, da sta Jože in njegova žena Jelka zelo aktivna člana Društva ljubiteljev jaslic in sta letos na Brezjah prejela prestižno priznanje za aktivno delo na področju jasličarstva. Leta 2018 so bile njune jaslice razstavljene v Vatikanu med sto najlepšimi jaslicami z vsega sveta. Posebnost njunih jaslic je ta, da so izdelane iz votlega vrbovega panja, ki je bil namenjen predelavi v sekance, a je Jože ob opazovanju tega odpadnega kosa lesa dobil idejo, da bi bilo mogoče iz njega izdelati jaslice. Na letošnji mednarodni razstavi, ki jo v Vatikanu tradicionalno odprejo 8. decembra, bodo na ogled kar štiri slovenske jaslice, ponovno bosta sodelovala tudi zakonca Žlaus.
-
Kultura
Franci Milošič je v svoji 40-letni poklicni karieri počel vse, kar se je v kinu delalo. Prodajal je karte, razvažal filmske kopije, bil programski vodja, upravnik kina in urednik biltena Naš kino, soustvaril je zgodovino mestnega kina Kinodvor. Čeprav se je poklicno poslovil pred več kot 23 leti, njegova ljubezen do filmske umetnosti ni zamrla. Piše svojo filmsko enciklopedijo in spremlja vse, kar se dogaja na tem področju, ima ogromno zbirko 22 tisoč filmov in še vedno neizmerno uživa ob gledanju.
-
GLEDALIŠČE
Novi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem
KAZIMIR IN KAROLINA: dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se srečajo vsi družbeni razredi. Dogaja se v letu pred prihodom Hitlerja na oblast in v času množične brezposelnosti, kar je glavni vzrok, da so se v Nemčiji okrepili nacionalsocializem, politično nasilje in iztrebljanje nasprotnikov. Razkrivanje vsega tega je uspevalo dramatiku Ödönu von Horváthu, ki je v svojih dramah seciral socialnopolitične teme, zato so bile po letu 1933 prepovedane. Današnji čas je pretresljivo podoben takratnemu. Toda režiserka Nina Rajić Kranjac in ekipa ter številni igralci so se potrudili, da predstava ni le moreča.
-
Literarne snovi
Ta jesen s stalnim dežjem in hitrimi spremembami jima je prinašala vsak dan nove nevšečnosti. Tista ploha pa je bila preveč, oba sta se prehladila in vročična obležala. In ko je mislila, da jima gre že na bolje, se je Mateju poslabšalo in povrh vsega je začel še hudo kašljati. Bolezen se kar ni hotela posloviti in bala se je, da bi se razvila še v pljučnico. Pljučnica pri teh letih! Vedela je, da lahko starejšim ljudem pljučnica prinese resno poslabšanje in se včasih konča prav tragično.
-
Alenka Arko: Bi to povedali tudi pred kamero?
Novinarka, ki je dvaindvajset let urejala in vodila televizijsko oddajo Preverjeno, odstira pogled v njeno nastajanje. Med drugim predstavi iskanje zgodb in dileme, kako jih predstaviti gledalcem, dogodke s terenskih snemanj in odmeve po objavi prispevkov. Teh je bilo veliko – od aktualnih, političnih, zdravstvenih, okoljskih do zelo intimnih in pogosto pretresljivih, zlasti o ljudeh, ki jih je »življenje prežvečilo in zavrglo«. To je bilo poročanje s stališči. Velikokrat so novinarke in novinarji po dolgotrajnem raziskovanju odkrili dejstva, s katerimi se je nato ukvarjala policija.
Slava volka je postala zmagoslavje vojščaka
Kultura
Slovenska imena se za domovino bojujejo brez orožja, z razglašanjem lepote materinščine, srca naše istovetnosti. Kdor da ali dobi slovensko ime, kdor si ga nadene sam, ta Slovence prebuja k ljubezni do domovine in starše spodbuja, da bi jo izkazovali tudi z dajanjem slovenskih imen svojim otrokom.
Letošnje leto je posvečeno Rudolfu Maistru z umetniškim imenom Vojanov, saj je bil z dušo in srcem bojevnik za domovino.
Bojeviti volk
Ime Volk izhaja iz poimenovanja za volka, sveto žival starih Germanov. Kot sopomenka za bojevnika ali kot varovalno ime je prišlo v rabo tudi pri starih Slovencih, o čemer pričajo priimki Volk, Volčič, Vouk in Vovk. Pri nas obstajajo južnoslovanska različica Vuk in imena s podobnim pomenom. Eno od teh imen je Rudolf, ki izhaja iz besed hroth (slava) in wulfa (volk). Pomeni dobesedno slaven volk in v prenesenem pomenu slaven bojevnik. Ime se je po Slovenskem razširilo, ker je bilo tako ime več knezom iz rodbine Habsburžanov.
Njegovih 35 let nenehnega umetniškega ustvarjanja
KULTURA
Na prvi pogled je igralec, lutkar in režiser Robert Waltl videti vesel, na drugi resen, potem prijazen, pozoren in kot sanjač, a ne živi v oblakih, neprestano snuje nekaj novega, in to tudi udejanji. Veliko pozornost je vzbudil pred leti kot soustanovitelj Mini teatra. Ali bo gledališče sploh preživelo, smo se takrat spraševali. Pa je. Že 25 let nas prijetno preseneča z zanimivimi dogodki.
Novo sezono so že začeli s predstavo Dolgega dneva potovanje v noč ameriškega dramatika Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana z imenitno igralsko zasedbo, med katerimi sta tudi Marko Mandić in Alma Prica. Kaj pa spomini na preteklo sezono? »Uspešna je bila. Zato mi dovolite malo statistike: uprizorili smo sedem premiernih predstav, odigrali 184 ponovitev, 73 predstav izvedli na gostovanjih po Sloveniji in v tujini, naše predstave si je ogledalo skoraj 25.000 obiskovalcev. V okviru vizualnega programa smo postavili svetlobno instalacijo Marka Požleba Holly Hell, v Bežigrajski galeriji razstavo Od skice do lutke, na Borštnikovem festivalu pa Razstavo #2 Mini teater 25 let. Organizirali smo tudi 9. mednarodni festival Hiša strpnosti – Hiša drugih ter številne koncerte, promocije knjig, filmske projekcije, predavanja, delavnice in praznovanje Dan križevniškega soseda.«
-
Prenovljeni grad Podčetrtek
Občina Podčetrtek je po desetletjih propadanja odprla prenovljeni grad Podčetrtek, ki ga je kupila leta 2020. Obeta si, da bo prostor poleg ohranjanja zgodovine postal tudi pomemben element kulturnega in turističnega razvoja kraja, lokalne prepoznavnosti in gospodarstva. Grad je dobil ime po četrtem dnevu v tednu, ko je tam potekal sodnijski in tržni dan. Obnovi so dodali dve novosti, in sicer Grajsko pot in Doživetje grajskega razgleda, razvili so nove turistične produkte: interaktivno doživetje Četrtkova sodba, opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno AR opazovalnico ter dva za zdaj še potencialna turistična produkta (Grajska pojedina in Grajska poroka).
-
Z mojega okna
Lilo je, kot lije že ves teden, in človeka je minilo, da bi sploh pomolil nos iz stanovanja. Še dobro, da je bila kot dobra gospodinja stare šole navajena imeti vse na zalogi. Zdaj, ko so bili rezanci že lepo pripravljeni, da jih otroci odnesejo ob prvem obisku, se je lotila še peke. Napekla bo še tiste dobre piškote, ki jih imajo tako zelo radi. Ko si je pripravila vse sestavine, razbila jajca in namočila rozine, pa je ugotovila, da nima niti enega pecilnega praška. Kaj pa zdaj?
»Pojdi k sosedi, gotovo ti ga bo z veseljem posodila,« ji je odgovoril Miha, ko je vendarle dvignil glavo od križanke in se odzval na njeno tarnanje.