Ljudje
Od sabljanja, šaha in starin do rodoslovja
Na obisku pri našem naročniku
Ob poletnih olimpijskih igrah so v medijih obujali spomine na nekdanje slovenske športne uspehe. Med drugim so omenjali Rudolfa Cvetka, saj je bil prvi Slovenec, ki je osvojil srebrno olimpijsko medaljo v Stockholmu leta 1912, seveda kot član avstrijske sabljaške reprezentance.
Naš dolgoletni naročnik Milan Slemnik iz Ljubljane je Cvetka osebno poznal in hrani skupno fotografijo izpred skoraj sedemdesetih let. »Stare fotografije me zanimajo. Preden preletim drugo vsebino v Vzajemnosti, vedno najprej poiščem stran s šahovskim izzivom in rešim sudoku, nato pa preberem rubriko Izbrskano iz spomina. Vzajemnosti sem se zelo navadil, čeprav z ženo bereva še druge časnike in revije.«
-
SPOZNAJMO JIH
»Rodil sem se doma, v mali hiški na robu dvorišča kmeta Kuneja v Makolah, saj sva z mamo pri njem takrat stanovala,« pove Milan Sternad, 77-letni haloški fotograf in zbiratelj, ki je spreten tudi v kvačkanju, pletenju in šivanju gobelinov. Še vedno je poln ustvarjalnih idej in željan novih izzivov.
Prvih šivalnih vbodov se je naučil že kot petletni otrok. Mama je bila šivilja, oče krojač, pri vzgoji sta bila oba stroga, zato se je moral hitro prilagoditi življenju med metri blaga, starimi oblekami za predelavo, krpami, volno, raznovrstnimi iglami. »Po osnovni šoli so me porinili v srednjo tehniško šolo v Mariboru, kjer sem že v prvem letniku padel.« Po hudih mukah je šolo končal, se nesrečen potikal sedem let po Mariboru v različnih službah, »letos bo 50 let, odkar sem se vrnil v Makole, se zaposlil v domači Iskri Releji in tu ostal do upokojitve«. Ob tem se je lotil šivanja gobelinov za tovarno volne v Majšperku. »Šival sem jih s svilo.« Spreten je tudi v kvačkanju, klekljanju ter drobnih ročnih delih. »To so moji konjički, ki so mi v veselje in me izpolnjujejo že vse življenje.«
Vabljeni na 23. Festival za tretje življenjsko obdobje
V ponedeljek se v Cankarjevem domu začenja že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, največji dogodek za starejše v Evropi. V treh dneh, od 30. septembra do 2. oktobra, bo potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, 30 predavanj in delavnic na temo zdravja in aktivnega staranja, 10 strokovnih razprav, 12 pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje.
Še daleč od demenci prijazne družbe
Naš pogovor
Starost je največji dejavnik tveganja za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva le starejših ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok, vnukov in drugih svojcev, ki skrbijo zanje, pri tem pa dobijo premalo družbene podpore, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Že leta si neutrudno prizadeva za boljše razumevanje bolezni, dostojno obravnavo ljudi z demenco ter večjo podporo njihovim družinam.
-
Prosti časseptember '24Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
Godec na harmoniko Franci Rajgl je doma na Kozjanskem, živi visoko na hribu v kraju Vetrnik, od koder je lep pogled na vse strani. Tam živita z ženo Eriko in pravi, da ne bi šel živet nikamor drugam. V družini so že od nekdaj radi prepevali, njegov oče je večkrat tudi kakšno zaigral, tako bolj za šalo kot zares, sam pa je začel igrati že pri petih letih. Sprva je imel manjšo harmoniko, kmalu pa so mu starši kupili takšno, da je lahko zaigral na prvi ohceti. Prvič pri desetih letih.
-
Za slovenske zmage
Običajni smrtniki imamo redko priložnost, da bi vplivali na odločitve, ki zaznamujejo naš vsakdan. Ena takih so volitve, ko posredno ali neposredno vplivamo na izbor politikov, ki naj vodijo družbo. Novembra naj bi volivci v ZDA odločili, kdo bo vodil najmočnejšo državo na svetu. Držijo ocene, da ZDA niso več enako močne (gospodarsko, vojaško, finančno), kot so bile neposredno po drugi svetovni vojni, vendar še vedno odločilne, ko gre za urejanje razmer po svetu. Letošnje ameriške predsedniške volitve so zato pomembne za svet kot celoto.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Spoznavanje, učenje, soustvarjanje
Zgodbeseptember '24Ljudje Zgodovina
Muzeji niso samo ustanove, ki dokumentirajo preteklost, pač pa obiskovalcem omogočajo večplastno doživljanje dediščine. Ob razstavah jih na različne načine spodbujajo, naj z njimi delijo svoje znanje, izkušnje in spomine.
Kot pravi Janja Rebolj, muzejska svetnica, ki v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane pripravlja vsebino programa za odrasle, so spremljevalni dogodki namenjeni temu, da ljudje tisto, kar vidijo na razstavi, še bolj podoživijo ali z udeležbo na delavnicah razvijejo večje zanimanje za vsebino. »Pri snovanju me vodijo trije cilji: udeležencem želimo ponuditi novo ali poglobljeno znanje, prenašamo kulturo ustvarjanja in tako širimo njihove izkušnje ter spodbujamo aktivno državljanstvo, kot temu rečem. Kar pomeni, da jih spodbujamo k razmišljanju, kaj nam razstava prinaša, kako lahko vsebina pripomore k boljšemu sobivanju in podobno.«
-
NEGOVA - SPODNJI IVANJCI
Društvo upokojencev Negova - Spodnji Ivanjci s sedežem v Negovi je bilo ustanovljeno leta 1984. Jubilej, 40 let delovanja, so proslavili z julijskim piknikom, ki se je začel z nastopom društvenega pevskega zbora pod vodstvom Vlada Maguše. Udeležence je nagovoril predsednik društva Janko Vogrin, ki je iz rok Milana Osterca, predsednika Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Murska Sobota, prevzel odlikovanje zveze. Kot je povedala tajnica društva Elica Starovasnik, je bilo ob ustanovitvi včlanjenih 82 članov, danes jih šteje 181. Pod vodstvom prvega predsednika Jakoba Bračka je društvo delovalo do leta 1998, ko ga je kratek čas vodil Alojz Gomzi. Leta 1999 je predsedniški položaj prevzel Karel Fleisinger, ki je društvo uspešno vodil 21 let. (Besedilo in fotografija: Ludvik Kramberger)
Na festival po druženje, nasvete in zabavo
Aktualno
Festival za tretje življenjsko obdobje, sodeč po številu obiskovalcev in obširnem programu, upravičeno nosi naziv največji dogodek za starejše v Evropi, s katerim obenem obeležujemo 1. oktober, mednarodni dan starejših. Letos bo potekal od 30. septembra do 2. oktobra, prizorišče pa bo enako, kot je bilo vseh 23 let do zdaj: Cankarjev dom v Ljubljani.
V treh dneh se bo zvrstilo več kot 120 kulturnih nastopov, kar deset strokovnih razprav ter številna predavanja in delavnice na temo zdravja in aktivnega staranja, izboljšanja kakovosti življenja in še marsikaj drugega. Tudi na ta način festival spodbuja ustrezno obravnavo in spoštljivo nagovarjanje starejših v družbi, kar pripomore k zmanjševanju predsodkov in stereotipov o staranju.
