Ljudje
Nesojeni kovinar, ki je postal odličen slikar
Spoznajte jih
Če boste od pozne pomladi pa do zgodnje jeseni hodili po Javorjevi promenadi v Rogaški Slatini, ga boste v senci pod košato krošnjo kakšnega drevesa zagotovo srečali. S svojim slikarskim stojalom, nizkim stolom, mizico, obloženo z barvami, čopiči in lopaticami, ogrnjen s haljo z nešteto barvnimi niansami, v rokah pa slikarska paleta – to je Maksimiljan Sternad - Milč.
Rad slika zunaj v naravi, številni radovedni sprehajalci ga prav nič ne motijo. »Ko imam pred seboj izbrani motiv, padem v drug svet in se osredotočam samo na izdelavo slike,« mi razlaga. Rodil se je avgusta 1949 v Rušah v delavski družini, ki se je kasneje preselila v Selnico ob Dravi. Tam je preživel velik del življenja in Selničani so zelo ponosni nanj. »Za 70-letnico so me povabili, da sem postavil obsežno razstavo, pa tudi zlato plaketo občine so mi dali. Obojega sem bil zelo vesel,« dodaja sogovornik.
-
Spoznajte jih
Leon Dogša je eden najstarejših Mariborčanov, če ne kar najstarejši, saj je 6. novembra praznoval že 105. rojstni dan. V zadnjih dneh so lokalni časopisi veliko pisali o njem, njegovem življenju, poklicu, spominih. Ti spomini segajo tako daleč nazaj, da so skoraj že pravljični: takrat, v starih časih, je bilo … Vse drugače? Boljše? Slabše?
Leta 1985 se je včlanil v Društvo upokojencev Maribor Tabor in vključil v sekcijo steznega kegljanja, kjer je še pred nekaj leti po stezi metal krogle in podiral keglje. Nekdanji kegljaški kolegi so mu ob zares lepem jubileju skupaj z vodstvom Društva upokojencev Maribor Tabor pripravili druženje. Ves nasmejan in srečen je sedel med svojimi športnimi kolegi in živahno kramljal z nami. Povedal je, da je za tako dolgo življenje zaslužen predvsem sam. Skrbel je namreč za svoje telo in dobro počutje.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). -
Iz roda v rod
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je zdravnica z doktoratom z interdisciplinarnih področij socialne medicine in zgodovine medicine, med študenti medicine že več generacij najbolj priljubljena profesorica, med kolegi zdravniki in znanstveniki pa najplodovitejša pisateljica in publicistka s kar 1700 objavami, zabeleženimi v Cobissovih bibliografijah raziskovalcev. Njeno monumentalno delo je enciklopedična zbirka petih knjig z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem.
Med glasbenike namesto med duhovnike
Zgodbenovember '24Ljudje Kultura
Kam nas pelje življenje
Vsestranski umetnik, glasbenik, likovnik, organizator kulturnih in drugih prireditev, zbiralec starih predmetov, izdelovalec in zbiralec jaslic, starih božičnih razglednic, začetnik razstave božičnih jaslic v Vojniku, promotor češke kulture v Sloveniji ... Vse to je Jože Žlaus.
Njegovih dejavnosti je še veliko, a dodajmo le, da sta Jože in njegova žena Jelka zelo aktivna člana Društva ljubiteljev jaslic in sta letos na Brezjah prejela prestižno priznanje za aktivno delo na področju jasličarstva. Leta 2018 so bile njune jaslice razstavljene v Vatikanu med sto najlepšimi jaslicami z vsega sveta. Posebnost njunih jaslic je ta, da so izdelane iz votlega vrbovega panja, ki je bil namenjen predelavi v sekance, a je Jože ob opazovanju tega odpadnega kosa lesa dobil idejo, da bi bilo mogoče iz njega izdelati jaslice. Na letošnji mednarodni razstavi, ki jo v Vatikanu tradicionalno odprejo 8. decembra, bodo na ogled kar štiri slovenske jaslice, ponovno bosta sodelovala tudi zakonca Žlaus.
Navajanje na življenje brez stresa
Iz roda v rod
Prof. dr. Jadrana Lenarčiča poznamo predvsem kot mednarodno priznanega znanstvenika – robotika, nedavno upokojenega direktorja Instituta Jožefa Stefana (IJS) in tudi kot uveljavljenega slikarja. Z ženo Brigito, upokojeno zaslužno profesorico biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, imata hčerko in sina, vsi v družini pa so dosegli doktorski naziv.
Oba s tri leta mlajšo ženo Brigito sta se po zelo uspešnih karierah upokojila na isti dan v februarju 2022. Je pa Jadran še dejaven v nekaterih mednarodnih odborih, eno uro tedensko predava na Fakulteti za elektrotehniko, delno pa ostaja povezan tudi z IJS. Sicer je človek mnogih talentov, ki zase pravi, da se bolj kot z glavo odloča s srcem, kar je za znanstvenika presenetljiva izjava. Kdor pozna njegova slikarska dela, ve, koliko njegovega otroštva, preživetega v Kopru, je ujetega v slikah, ki jih stroka uvršča med kubizem in abstrakcijo.
Zgodba, ki ne sme biti zamolčana
Spoznajte jih
Marija Brlek, rojena Grabar, je bila na seznamu taboriščnikov oziroma ukradenih otrok. Šele pri 81-tih letih se je odločila javno povedati svojo življenjsko zgodbo, ki jo je kruto zaznamovala druga svetovna vojna. Veselila se je objave članka, ki ga je vnaprej prebrala, a žal se je njeno življenje izteklo tik pred izidom revije. Svojci so se iz spoštovanja njene želje in v spomin na mamo strinjali z objavo.
Dva zaljubljena mlada para: Neža in Jakob Grabar ter Otilija in Janez Kocmut, sta si večno ljubezen prisegla na isti dan. Kljub negotovim časom, ki niso napovedovali lepe prihodnosti, so jo štirje mladi iz Slovenskih goric načrtovali skupaj. Zavedne Slovence so povezovali pripadnost sokolom, mržnja do nemškutarjev in Nemcev ter sodelovanje z borci Slovenskogoriške – Lackove čete. A vojna je usodno zarezala v življenje mladoporočencev in njihovih potomcev.
Svetovna prvakinja z levo roko
ŠPORTNI VETERANI: Marika Kardinar
Štirideset medalj, naziv svetovne prvakinje, rekorderka, pomurska športnica stoletja. Naša najuspešnejša in zagotovo tudi najboljša kegljačica vseh časov Marika Kardinar pri 71 letih še keglja. V prvi slovenski ligi.
Pomurka madžarskih korenin, tekmovalka, ki je skoraj 30 let zastopala reprezentanco (najprej jugoslovansko, nato slovensko), danes počne še marsikaj. »Marika je svetovna prvakinja v treh disciplinah: v kegljanju, kuhanju in kot žena. Ne nujno v tem vrstnem redu,« pove njen mož Marjan Kardinar, dolgoletni župan Dobrovnika – mimogrede, ob našem obisku je sporočil veselo novico, da bodo v Dobrovniku gradili prvi dom starejših občanov, ki bo imel nekaj čez 60 postelj.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
- Oglase za objavo in odgovore nanje pošljite na naslov: Zavod Vzajemnost p. p. 134, 1001 Ljubljana, z označbo na kuverti "Mali oglasi".
- Za naročnike so oglasi brezplačni, nenaročniki pa plačajo 20 evrov (fizične osebe) oziroma 50 evrov (pravne osebe). Z rožami sta navdušila obiskovalce
Zgodbenovember '24Ljudje Ročna dela
Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so zelo veliko občudovanja poželi šopki, ki so jih prejeli nagrajenci festivala, ustvarile pa so jih spretne roke Verene in Zvonka Mikša iz Dornave. Videti so bili kot pravi, čeprav so bili izdelani iz krep papirja.
Na stojnici Turističnega društva Breza Pragersko - Gaj, ki sta ga zastopala, je bilo poleg gerber na ogled tudi veliko drugega cvetja, od sončnic, nageljnov, vrtnic do božičnih zvezd. Cvetje je bilo tako umetelno izdelano, da bi ga zlahka zamenjali za naravne rože, zato so se pri njiju ustavili številni obiskovalci, med uglednimi gosti tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Na festivalu sta sodelovala prvič in bila vesela nad dobrim odzivom, ki sta ga sicer navajena v domačih krajih. Izdelovanja rož iz papirja sta se lotila pred šestimi leti, potem ko so zrastli vnuki in niso več potrebovali varstva. V aktivni dobi sta se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, Verena je bila vzgojiteljica, Zvonko pa računovodja. Ko sta se upokojila, sta najprej pomagala pri skrbi za vnuke, pred šestimi leti pa sta se lotila izdelovanja cvetja iz krep papirja. Do tedaj s tem nista imela nobenih izkušenj, se je pa s tem nekdaj ukvarjala Zvonkova mama.