Ljudje
Izbira primerne postelje in vzmetnice
Prosti časjulij '24Dom Ljudje Starejši
Poleti, ko postane v stanovanju vroče, običajno slabše spimo in pogosto za to krivimo tudi ležišče. Da je pretrdo ali premehko, da vzglavnik ni prave debeline in trdote, površina postelje pa vroča. Od zimske do prehodne odeje, nazadnje končamo pri rjuhi ali pa je še ta odveč. Poleti je ob suhem vročem vremenu pravi čas, da spalnico dobro pospravimo. Vzmetnico posesamo z močnim sesalnikom, pred sesanjem jo lahko potresemo s sredstvom proti pršicam. Odeje in blazine pa prezračimo na soncu. Če je treba, jih operemo ali odnesemo v pralnico. Tudi notranjo prevleko blazine snamemo in operemo, da imamo čist vzglavnik.
Miza pri oknu, prodaja goriva in zlaganje pošte
Medletna rast števila delovno aktivnih se nadaljuje. V začetku letošnjega leta je bila 1,4-odstotna in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta, ugotavljajo v državnem uradu za makroekonomske analize in razvoj. Na trgu delovne sile pa se pri nas vse bolj pojavljajo upokojenci, saj delo starejših spodbuja tudi država. Prav tako posamezna podjetja ugotavljajo, da so upokojenci »zanesljiv in izkušen kader« za določena dela.
Upokojenci s ponovno aktivacijo na trgu dela ter dodatnega zaslužka na ta način ohranjajo tudi družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. »Upokojena oseba lahko dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer določene vrste dela ne vplivajo na samo uživanje pokojnine niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Take vrste dela so delo: v okviru drugega pravnega razmerja, pogodbe civilnega prava (na primer avtorska pogodba), začasnega in občasnega dela, osebnega...
-
Uspešna vrnitev divjih konj
Przewalski konji, znani tudi kot mongolski divji konji, so azijski predstavniki stepskih konj, ki so v naravi že skoraj izumrli. Ime so dobili po ruskem raziskovalcu Nikolaju Mihajloviču Przewalskem, ki jih je odkril in natančno popisal na svojih odpravah v drugi polovici 19. stoletja. Veljajo za prve konje, ki jih je človek pred 5500 leti udomačil v prostranih travnatih stepah srednje Azije. V severnem Kazahstanu so jih vzrejali in jahali vsaj 2000 let prej, kot se pojavijo prvi zapisi o udomačenih konjih v Evropi.
Z redkim glasbilom iz roda v rod
Prosti časjulij '24Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
V zgodovini naših krajev se je razvoj glasbe kar dobro spreminjal. Povezan je bil tako s preprostimi ljudskimi godci kot tudi z narodnozabavnimi ansambli, uspešnimi v svetu. A železnodobni so bili časi, ko je godec igral še na panovo piščal. Ljudski godec ni bil nikdar samostojni poklic, to so bili ljudje z godčevsko žilico, zabavnjaki, ljudje, ki so si z igranjem znali prislužiti še kakšen dodatni cekin za preživetje. Godčevstvo pri nas je bilo povezano predvsem s plesom in zabavo. Noben pomemben dogodek, povezan z življenjskimi datumi ali dogodki na koledarju, ni šel mimo brez prisotnosti godcev.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Izobražujejo in skrbijo za druženje
Spoznajte jih
Univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka oziroma Društvo U3 letos praznuje dvajset let delovanja. Začeli so skromno, v študijskem letu 2023/2024 pa je študijskih krožkov in delavnic že 80, udeležencev in študijskih ur pa več kot tisoč.
Ustanovna članica in vsa leta predsednica Društva U3 Borjana Varja Koželj se začetkov spominja takole: »Rada bi se zahvalila Mani Veble Grum, takratni predsednici društva upokojencev, da je spodbudila nastanek univerze v Škofji Loki. Predlagala je, da bi po vzoru univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo je obiskovala v Ljubljani, nekaj takega osnovali tudi pri nas. Odzvala sem se njenemu povabilu, da greva skupaj v Ljubljano na ogled univerze. Dobili smo zagon in decembra 2004 smo prvič povabili člane društva upokojencev na predstavitev ideje. Deset let je univerza delovala v okviru društva upokojencev, leta 2014 smo se zaradi velikega obsega dela organizacijsko in finančno osamosvojili, smo pa še naprej ostali prijatelji in sodelavci.«
-
Kam nas pelje življenje
Ljubljančana Mija in Tone Branc že od leta 1988 živita v Združenih državah Amerike. Predstavljata pomemben steber slovenske skupnosti v New Yorku in združujeta vse, ki v srcu dobro mislijo.
Tone, diplomirani ekonomist, se je prek Gospodarske zbornice Slovenije v ZDA dodatno izobraževal na področju zunanje trgovine, nato pa je dobil službo na predstavništvu Slovenijalesa v New Yorku. Po končanem štiriletnem mandatu pa se je odločil, da ustanovi svoje podjetje in tam tudi ostane. Ko se je Mija pridružila možu, je bil njun najmlajši sin Matej še dojenček. V Sloveniji je bila zaposlena na Skladu obrtnikov in podjetnikov, v ZDA pa ob treh otrocih službe ni pogrešala.
-
Spoznajte jih
Antonija Aram, najstarejša meščanka Velenja, se je le nekaj dni pred 104. rojstnim dnem iz svojega stanovanja v bloku, kjer je ob pomoči prijateljic in pomoči na domu živela sama, preselila v Dom za varstvo odraslih Velenje.
Antonija se je rodila 27. maja leta 1920 v Šoštanju. V družini so bile tri deklice in dva fanta. Pravi, da dolgoživost ni bila v rodu. »Zahvaliti se moram srčnemu spodbujevalniku, ki sem ga dobila pri 95 letih.« In doda presenetljiv podatek, da je bila od malega srčna bolnica. Veliko so jo zdravili, težko je dihala, šele v pozni starosti in po operaciji so se stvari uredile. »Od takrat mirno in dobro živim. Od operacije mi je danih devet let in še nekaj jih bo, dokler mi srce tako mirno bije,« se zasmeji Tončka, Tonija, Tonka, Toni. To so imena, ki so ji jih nadeli domači, sodelavci ali prijatelji.
-
RAKEK
Članice in člani Društva upokojencev Rakek so se v začetku junija odpravili na tridnevni izlet v Prago. Odkrivali so lepote in znamenitosti češke prestolnice, ki velja za gotsko lepotico ob romantični Vltavi, po kateri so se tudi popeljali z ladjico. Med drugim so si ogledali tudi Hradčane, največji grajski kompleks na svetu, ki je sedež češkega predsednika. Na poti proti domu so se ustavili še v mestecu Češki Krumlov z lepo ohranjenim srednjeveškim jedrom, ki je pod Unescovo zaščito. (Besedilo in fotografija: Boža Vesel)
-
Spoznajte jih
Bi rekel človek, ki je skoraj vsak dan na obisku v domu starostnikov, da težko. Le redkim uspe, da si najde trajno mesto v srcih zaposlenih in mu nekateri prijazno rečejo celo sonček … Naša teta Minka je med njimi. Predvsem zato, ker se vedno smehlja, če jo kdo ogovori, ni nikoli sitna in ničesar ne zahteva.
Minka Babič je bila že od nekdaj dobrovoljna. Iz mladosti, o kateri je še pred kratkim rada razpredala, je ohranila mnogo več lepih kot bridkih spominov. Ker ni bilo moških pri hiši, so delo na veliki kmetiji morale opraviti ženske. Ata je zaradi posledic internacije hitro umrl, en brat je med vojno izgubil življenje, najstarejši pa je kot tapetnik v svoji delavnici preživel od zgodnjega jutra do trde noči. Kosilo mu je opoldne s kolesom z Brezij v Radovljico najpogosteje pripeljala Minka.