Ljudje
Dvanajstkrat preplaval Blejsko jezero
Športni veterani
Zaposlen je bil v Železarni Ravne, ob tem pa je bil športnik od glave do pet, in to uspešen. Še zdaj pri svojih 75 letih Ivan Urbancl, ki ga v krajih pod obronki Pohorja in Uršlje gore večinoma poznajo pod imenom Điks, redno sede na kolo, pozimi pa teče na smučeh. »No, bolj hodim na smučeh, ampak vseeno …,« pove z nasmehom na obrazu v Mislinji živeči sogovornik.
Njegova športna pot se je začela že zdavnaj. V šestdesetih letih prejšnjega tisočletja je bil med pobudniki ustanovitve kolesarske sekcije, vozil je na prvenstveni kolesarski dirki od Mislinje mimo Slovenj Gradca do Črne na Koroškem in nazaj (Slovenj Gradec je bil s svojim kolesarskim klubom Mislinja, imenovanem po reki, ki teče skozi mesto, tako ali tako zibelka kolesarstva v Sloveniji). Tekmoval je tudi na prvi jugoslovanski kolesarski dirki »v hrib,« neke vrste predhodnici gorskega kolesarstva in bil, hm, predzadnji.
Vas, ki »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«
Zgodbejunij '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LUČINE
Precej strnjena vas ob cesti Polhov Gradec–Gorenja vas leži na nadmorski višini 639 metrov sredi zakraselega sveta na razvodju potokov Brebovščica in Mala voda oziroma »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«, kot je Ivan Tavčar zapisal v povesti V Zali (1894). Medtem ko so se Lučinčani v preteklosti ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarjenjem, se zdaj večina vaščanov vozi na delo v Škofjo Loko in Ljubljano. Lučine z okrog 180 prebivalci so eno od 73 naselij v občini Gorenja vas - Poljane. »Predstavljajo središčno vas na Lučinskem, zemljepisnem območju, sestavljenem iz krajev, ki spadajo v istoimensko župnijo: Brebovnica, Dolge Njive, Goli Vrh (z zaselkom Suhi Dol), Lučine, Prelesje, Zadobje,« nam je najprej pojasnil 87-letni upokojeni zdravnik, rodoslovec in domoznanec Tone Košir.
Z usnjem se ukvarja že tretja generacija
Če vas bo zamikal ogled gradu Borl, ki po desetletjih propadanja spet vabi na ogled obnovljenega dela nekoč priljubljenega letovišča, vas bo ob mostu na desnem bregu Drave v Dolanah pozdravila Hiša usnja Herman. Žal je korona zaprla restavracijo in vplivala tudi na promet edinega družinskega podjetja v Halozah, ki se lahko pohvali s petimi desetletji obstoja. V najboljših časih je dajalo kruh 50 zaposlenim.
Herman Kokol, ki je aprila letos praznoval 81. rojstni dan, je svojo podjetniško žilico kazal že v osnovni šoli. Mama in oče sta družino z desetimi otroki preživljala s šivanjem, za ta poklic so se odločili dve sestri in dva brata. Herman je dokaj zgodaj odkril, da mu šivanje šurcev oziroma predpasnikov in kopalk za sošolce prinaša zaslužek. Ne da bi se tega zavedal, je začrtal svojo poklicno pot kot natančen, delaven, do sebe in zaposlenih zahteven krojač.
-
Morska trava kot gradbeni material
Morsko travo so na Danskem že stoletja tradicionalno uporabljali za strešno kritino. Kathryn Larsen, danska arhitektka, rojena v ZDA, je med študijem raziskovala možnosti njene uporabe v sodobni gradnji, prijazni do okolja in narave. Ugotovila je, da ima morska trava kot gradbeni material vrsto dobrih lastnosti – zaradi vsebnosti soli je naravno odporna proti požaru, ne gnije in ne razpada, po enem letu postane povsem vodoodporna, kot toplotna izolacija je odlična in primerljiva z mineralno volno, streho iz morskih trav lahko ozelenimo,...
-
Prosti časjunij '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Zunanja senčila na oknih so v poletni vročini zelo dobrodošla in najbolj učinkovita za ohranjanje primerne temperature v notranjosti stanovanja. Senco pa si iščemo tudi na balkonu, terasi ali na vrtu, povsod tam, kjer bi radi posedeli v hladu in prijetnem sožitju z naravo.
Pri zastiranju oken so kot eden ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje najboljše klasične rolete, široke žaluzije ali naoknice na zunanji strani, v zadnjem času se uporabljajo polprosojni mrežasti screen roloji. Manj pa pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije na notranji strani stekel ali med stekli. Malenkost bodo sicer omilili vročino in zaščitili pred sončnim sevanjem, vendar pa ne dovolj učinkovito, ker bo vročina že vstopila skozi stekla v prostor. Zaščita na zunanji strani pa dejansko prepreči vdor toplote v prostore. In tako tudi lažje vzdržujemo primerno temperaturo v prostoru.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
-
Prosti časjunij '24Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
Ansambel Ekart je imel svoj »najvišji« koncert v živo na Triglavu, točneje na Kredarici. Glasbila je godcem tja pripeljal helikopter, z njimi pa je bilo na tem koncertu leta 2000 kar 150 planincev. Zatem pa so se sprehodili še na sam vrh in tudi tam zapeli – kaj drugega kot pesem Po jezeru bliz' Triglava. Tam so bili kar trikrat!
Skupino je v svojem rojstnem kraju v Prepoljah na Štajerskem decembra 1973 zbral harmonikar Jože Ekart. Najprej so igrali v triu, leta 1988 pa je zasedba postala kvintet, ki se mu je kmalu pridružila pevka Blanka Svenšek. Ansambel se je tedaj prvič pojavil v snemalnem studiu, hkrati pa je začel nastopati tudi na festivalih domače glasbe. Leta so tekla, tudi uspehi so jih spremljali, velik korak naprej pa je skupina doživela leta 1994. Tedaj so se vodji Jožetu Ekartu, baritonistu Renatu Kapunu in pevki Blanki Akelič pridružili še kitarist...
Z branjem, križankami in tarokom ohranja vitalnost
Spoznajte jih
Veronika Jakopič je izjemno prijetna in čila 90-letnica, ki nas je sprejela na klepet v svojem domu v Izoli in se zelo razveselila šopka vrtnic. »Oh, kako pa ste vedeli, da sem velika ljubiteljica rož,« je bila ganjena in nas v spremstvu radovednega mačkona Maxija povabila v kuhinjo, kjer smo si privoščili kavo.
Pravzaprav je potihoma pričakovala naš obisk. Njena sestra Vida Najdič ji je namreč namignila, da je naši reviji, katere naročnica je in jo skupaj zelo radi prebirata, poslala zanimiv zapis o njenem polnem življenju, ki kar kliče po dodatni predstavitvi. Med drugim je zapisala, da so ji domači decembra lani pripravili čudovito praznovanje z različnimi presenečenji, za katere je poskrbela njena snaha Pavla. Ob glasbi je živahna slavljenka tudi zaplesala.
-
Spoznajte jih
Sestri Ivana in Mojca, rojeni v družini Apšner iz Pameč pri Slovenj Gradcu, sestavljata duet Gmajnice, znan po prepevanju ljudskih pesmi. Konec aprila sta pripravili prijeten pevsko-kulturni večer tudi v velenjskem društvu upokojencev.
Ivana (uradno Živa Žvipelj) že pol stoletja živi v Zgornji Savinjski dolini, Mojca (uradno Marija Apšner) pa ostaja v rodni vasici Gmajna. Petje je njun sopotnik že vse življenje. Prepevata skupaj in tudi v različnih sestavih. Mojca je nepogrešljiva na prireditvah in družabnih srečanjih, že dolgo sodeluje s skupino Bršljanke. Ivana je kulturnica po srcu in po izobrazbi že več kot 50 let. Znana je tudi kot gledališka igralka, lutkovna animatorka, voditeljica različnih prireditev, zborovodkinja in pravljičarka. Sodelovala je v različnih društvih, najdaljše obdobje svojega življenja pa je posvetila literaturi. Kot pesnica je začela prve rime zlagati kot otrok, v srednji šoli pa kot vodja šolskega literarnega krožka. Leta 2010 je izdala svoj pesniški prvenec Kapljice srca. Zadnjih 15 let največ sodeluje s Kulturno-umetniškim društvom Stopinje.
Starejšim voznikom možgani delajo precej počasneje
Naš pogovor
Kar tretjina voznikov na slovenskih cestah je starejša od 60 let, večina ima že dolgo vozniški izpit, a vozniškega znanja ne obnavlja. Osvežitev znanja bi bila za vse, ki so delali izpit pred 30 ali 40 leti, nujna, najlažja pot pa je tečaj varne vožnje. Šolo varne vožnje je pred slabimi tridesetimi leti v Slovenijo pripeljal Brane Küzmič, legendarni slovenski tekmovalec v reliju, ki je v nekdanji Jugoslaviji osvojil kar petnajst naslovov državnega prvaka, leta 1979 so ga razglasili za najboljšega voznika avtomobilov znamke BMW v Evropi. Od tekmovanja se je poslovil po hudi nesreči leta 1991 in v naslednjih letih ustanovil šolo varne vožnje, ki je z njim in številnimi inštruktorji prerasla v dobro delujoči državni projekt. Letos bo dopolnil 76 let, torej se že tudi sam uvršča med starejše voznike in se srečuje z mnogimi občutji, tegobami in pomisleki, ki pridejo z leti.