Ljudje
-
Spoznajte jih
Sestri Ivana in Mojca, rojeni v družini Apšner iz Pameč pri Slovenj Gradcu, sestavljata duet Gmajnice, znan po prepevanju ljudskih pesmi. Konec aprila sta pripravili prijeten pevsko-kulturni večer tudi v velenjskem društvu upokojencev.
Ivana (uradno Živa Žvipelj) že pol stoletja živi v Zgornji Savinjski dolini, Mojca (uradno Marija Apšner) pa ostaja v rodni vasici Gmajna. Petje je njun sopotnik že vse življenje. Prepevata skupaj in tudi v različnih sestavih. Mojca je nepogrešljiva na prireditvah in družabnih srečanjih, že dolgo sodeluje s skupino Bršljanke. Ivana je kulturnica po srcu in po izobrazbi že več kot 50 let. Znana je tudi kot gledališka igralka, lutkovna animatorka, voditeljica različnih prireditev, zborovodkinja in pravljičarka. Sodelovala je v različnih društvih, najdaljše obdobje svojega življenja pa je posvetila literaturi. Kot pesnica je začela prve rime zlagati kot otrok, v srednji šoli pa kot vodja šolskega literarnega krožka. Leta 2010 je izdala svoj pesniški prvenec Kapljice srca. Zadnjih 15 let največ sodeluje s Kulturno-umetniškim društvom Stopinje.
Starejšim voznikom možgani delajo precej počasneje
Naš pogovor
Kar tretjina voznikov na slovenskih cestah je starejša od 60 let, večina ima že dolgo vozniški izpit, a vozniškega znanja ne obnavlja. Osvežitev znanja bi bila za vse, ki so delali izpit pred 30 ali 40 leti, nujna, najlažja pot pa je tečaj varne vožnje. Šolo varne vožnje je pred slabimi tridesetimi leti v Slovenijo pripeljal Brane Küzmič, legendarni slovenski tekmovalec v reliju, ki je v nekdanji Jugoslaviji osvojil kar petnajst naslovov državnega prvaka, leta 1979 so ga razglasili za najboljšega voznika avtomobilov znamke BMW v Evropi. Od tekmovanja se je poslovil po hudi nesreči leta 1991 in v naslednjih letih ustanovil šolo varne vožnje, ki je z njim in številnimi inštruktorji prerasla v dobro delujoči državni projekt. Letos bo dopolnil 76 let, torej se že tudi sam uvršča med starejše voznike in se srečuje z mnogimi občutji, tegobami in pomisleki, ki pridejo z leti.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Ne pomoč smrti, pomoč življenju!
Prejeli smo
V zvezi s predlogom zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) želim povedati svoje stališče.
Uvod v predlog zakona tako pogosto omenja pojem »neznosno trpljenje«, da se bralcu vsiljuje misel, da večina živečih v Sloveniji trpi za neznosnim trpljenjem in si želi smrti. To je povsem popačena slika vzdušja v naši državi. Poudarjam, da neznosno trpljenje ne velja za večino, pač pa le za posameznike, ki so hudo, neozdravljivo bolni, brez upanja na vrnitev v stanje dobrega in samozadostnega počutja. Zato poudarjam, da se zakon za posameznike ne more sprejemati, ampak se sprejme le za določeno večino.
Skozi življenje z bogato popotnico
Spoznajte jih
»Sodeloval sem z mnogimi pevci, stal sem na številnih odrih, na festivalih pa sem sodeloval štirikrat.« S temi besedami je svojo glasbeno pot na kratko opisal popularni pevec Rafko Irgolič, ki je decembra lani dopolnil devetdeset let. Z bistrimi mislimi in živahno govorico telesa potrjuje vsem znano dejstvo, da ukvarjanje z glasbo ohranja mladost in vitalnost.
V mesecu praznovanja je bil deležen velike medijske pozornosti, najlepše darilo pa je bil izid biografije z naslovom Nepozabno življenje, ki jo je napisal Ivan Sivec. Ker je bilo v tem času toliko napisanega o njegovi glasbeni karieri in tudi o zasebnosti, nam ni preostalo drugega, kot da poizvemo, ali je ostalo še kaj neraziskanega. Zanimalo nas je tudi, kakšno je bilo njegovo zgodnje otroštvo.
Udobno posedanje in počivanje na vrtu
Prosti časmaj '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Za prijetno sproščanje na vrtu, balkonu ali ob bazenu potrebujemo udobne stole in počivalnike, za mlajše tudi kakšno visečo mrežo ali viseči stol. Lepo vrtno pohištvo bo prav gotovo dopolnilo urejen videz vrta in podobo hiše. Izberimo pa predvsem take stole, da bomo na njih res udobno sedeli ali počivali.
K pravemu udobju prispevajo dodatne blazine, ki lahko tudi poudarijo in dopolnijo videz izbrane garniture, ko jo postavimo na trato, v senco ali na sončno teraso. Za mizo potem posedimo ob dobrem kosilu, kavi ali zvečer s prijatelji in družino, na počivalniku pa si privoščimo počitek ali sončenje.
Nizanje športnih in družinskih uspehov
Iz roda v rod
Z zadnjega evropskega prvenstva veteranov v atletiki sta se skakalca v višino 75-letni Dušan Prezelj in njegova tri leta mlajša žena Stanka vrnila vsak s svojo zlato medaljo. Dušan je štirinajst dni prej v Zagrebu s 153 centimetri izboljšal svetovni rekord pri veteranih v kategoriji starejših od 75 let za centimeter, Stanka pa je skočila 129 centimetrov v kategoriji veterank, starejših od 70 let, in dosegla slovenski in balkanski rekord.
Tudi njuni trije otroci so bili odlični atleti; njihov trener je bil kar oče, in to ob redni službi. Zato bi v hiši Prezljevih v Kranju pričakovali razstavo medalj, pa so nas obkrožale same umetnine – od slik do skulptur.
-
Moj pogled
Pogosto se ponoči zbudim, in ko začnem razmišljati o vrsti težav, se odločim, da moram o tem povedati predsedniku. Potem se popolnoma zbudim in se spomnim, da sem jaz predsednik. Harry S. Truman, 33. predsednik Združenih držav Amerike
Ali poznate pripoved o »diamantnem pravilu«, njena avtorja sta dr. Nata Booth in dr. Steve Price? Zgodba pripoveduje o deklici, ki je z očetom in mamo živela v stanovanju v najvišjem nadstropju stare stavbe v New Yorku. Bili so revni, in ker niso imeli televizije, je deklica pogosto slonela ob oknu, gledala, opazovala in se čudila. Spremljala je promet in ljudi na ulici ter o marsičem razmišljala. Pogosto je zrla v okna ene izmed bližnjih stavb. Bila so tako čudovita, da si je v stanovanju za njimi zamišljala le srečne ljudi. Sonce se je odbijalo od diamantov in pošiljalo modre in bele žarke po celem mestu.
-
Ko nebo oživi
»Nikoli nisem pomislil, da bi fotografiral v kraju, kjer sem odraščal. Fotografiranje je bilo zame način, da sem pobegnil od tam. Več kot 25 let sem preživel v velikih mestih, kjer sem ustvarjal izključno portrete. A po moji retrospektivi v danski portretni galeriji sem prvič pomislil na kaj drugega in spomnil sem se na oglušujoče jate škorcev, ki sem jih opazoval kot desetletni deček v Jutlandu,« pripoveduje danski fotograf Søren Solkær. Nekaj dni je opazoval ptice, ne da bi se zgodilo kaj posebnega.
Protiturški obrambni stolp je nekakšen zaščitni znak vasi
ODSTRTE PODOBE – LOKEV
Obmejno, večinoma urbanizirano naselje leži na kraškem Lokavskem polju ob cesti Divača–Bazovica, štiri kilometre od mejnega prehoda Lipica. Vas je sestavljena iz dveh večjih delov: Gornje vasi ali Britofa, strnjenega okoli župnijske cerkve sv. Mihaela, ter Dulanje vasi ob cesti proti občinskemu središču Sežana. Krajevno ime izvira iz lokve ali lokvice, kot so domačini poimenovali ograjen prostor, kamor so hodili po vodo. »Lokev je po številu prebivalcev, ki jih je bilo v začetku preteklega stoletja, ko sta nastali razglednica in fotografija, nekaj čez tisoč, zdaj pa jih je okrog 850, največja vas na Primorskem. Dokazi o njenem obstoju pa segajo v prazgodovino in rimsko dobo,« pravi 57-letni lastnik lokavskega Vojaškega muzeja Tabor, interpretator kulturne dediščine Srečko Rože.
