Ljudje
-
Športni veterani: Silva Razlag
»Ne, nisem nekdo, ki bi nenehno na glas tarnal, da nikoli nima časa, da mu ga zmanjkuje. Ne! Vsi imamo čas, le vzeti si ga moramo,« mi je na začetku pogovora dejala Ptujčanka Silva Razlag, nekdanja reprezentantka v kegljanju in šahu, trenerka, humanitarna in športna delavka in še bi se kaj našlo.
Kot prva ženska je postala častna članica Šahovske zveze Slovenije. Do zdaj so to visoko priznanje prejeli Milan Knežević, Boris Kutin in Bruno Parma. Priznanje je prejela za dolgoletno delo in izjemne dosežke na področju šaha na nacionalni oziroma mednarodni ravni. Kot so v zvezi zapisali v obrazložitvi ob podelitvi priznanja, je »Razlagova v bogati šahovski karieri dosegla mnoge uspehe, med drugimi tretje mesto na drugem ženskem prvenstvu takratne republike Slovenije v dopisnem šahu leta 1979. V simultankah se je pomerila tudi z velikani, kot sta bila svetovni prvak Anatolij Karpov in jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorić.« »Šah je aktivnost za vse generacije,« pravi 76-letna sogovornica. Dodaja, da bistri um, spomin, aktivira možgane in skrbi za možgansko kondicijo. »Šah ne pozna starostnih meja, omejitev.«
Moj sanjski svet je resničnejši od resničnega
Pri naši naročnici
Majda Mencinger iz Kranja je literarna ustvarjalka, ki je svojo prvo knjigo objavila šele po upokojitvi. Dobri dve desetletji pozneje, tik pred koncem preteklega leta, pa je izšla že šesta z naslovom Iveri.
Rojena je leta 1935 na Jesenicah in njeno otroštvo je močno zaznamovala vojna. Očeta so ustrelili nemški okupatorji, z mamo in mlajšo sestro pa je bila izgnana na Zgornjo Bavarsko v taborišče Burghausen, od koder so po zavezniškem bombardiranju ob koncu vojne bežale peš vse do Salzburga, tam pa se v reki beguncev, ki so se zgrinjali iz Nemčije, vkrcale na vlak proti domovini. Po vojni se je izšolala in nekaj let učila na Primorskem, nato pa je na filozofski fakulteti študirala pedagogiko in psihologijo in se poklicno specializirala za predšolsko vzgojo. Ko se je upokojila, je leta 2002 kot nekakšen poklon staršem izdala svojo prvo knjigo Bosa.
-
Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje – ZRIPS je s fotografom Blažem S. Kobalom pripravil prisrčno razstavo 32 portretov oseb z motnjo v duševnem razvoju. S projektom želi zavod te osebe približati širši javnosti, saj so še vedno stigmatizirani, prezrti. Na ta način želijo pokazati drugačnost in lepoto, ki sije v vsakem izmed nas ne glede na zunanjost ali mentalne sposobnosti. Fotograf je skozi serijo portretov ujel njihovo različnost, prijaznost, odprtost ter navdihujočo in prijetno naravo ali, kot je povedal ob odprtju razstave: »čeprav so portreti črno-beli, iz njih sije množina najrazličnejših barv.« Razstava z naslovom Nasmehi, ki odpirajo srca je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani do 5. maja.
Najbolj zlata je prostovoljska lopata
Slogan letošnjega Dneva za spremembe želi poudariti moč solidarnosti in pomen prostovoljstva pri grajenju bolj odpornih skupnosti. V tradicionalni prostovoljski akciji, ki ponekod poteka že danes, v večini slovenskih občin pa bo jutri, 6. aprila, se bo zvrstilo več kot 170 akcij. V katerem od njih lahko sodelujete tudi vi. Potekala bodo druženja s stanovalci domov starejših, medgeneracijske praktične delavnice, čistilne akcije oziroma urejevanje zelenic in vrtov, izmenjevalnice oblačil in semen, zbiralne akcije oblačil in potrebščin ali hrane za živali in še marsikaj.
Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno
NAŠ POGOVOR
Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki sta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda, V iskanju poti do odraslih otrok, izdala jo je v samozaložbi. Napisala jo je, ker želi, da bi o odnosu med starši in odraslimi otroki spregovorili glasneje in bolj iskreneje. Predvsem pa je to knjiga o iskanju poti do sebe, kjer se vsi odnosi z drugimi začno.
-
Usposabljanje voditeljev skupin starejših ljudi
V neformalno mrežo skupin za kakovostno starost se pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje združuje 150 skupin in veliko število družabniških parov v društvih in sekcijah po vsej Sloveniji. Njihov osnovni namen je krepitev socialnega zdravja in osebna rast. Inštitut zdaj vabi nove in že dejavne prostovoljce ter organizacije na usposabljanje za vodenje teh skupin. Usposabljanje bo potekalo po priročniku z naslovom Zdrava, zrela leta s temami s področja skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje. Srečanja po metodi skupinskega socialnega učenja bodo najprej na 14 dni, kasneje enkrat mesečno. Predviden začetek usposabljanja je druga polovica aprila v Ljubljani. Glede na zanimanje in število prijav pa so mogoče še druge lokacije. Dodatne informacije ter prijave kandidatov po e-pošti na naslovu: info@iat.si ali po telefonu na telefonski številki: 01 433 93 01, 064 139 344.
-
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje. Ivan Minatti
Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.
Malo ugodnosti za nizozemske upokojence
Aktualno
Septembra lani sem bila na obisku pri bližnjih sorodnikih v Haagu. Poleg naravnih znamenitosti in kulturne dediščine me je zanimalo tudi, kako imajo na Nizozemskem urejeno skrb za starejše. Pri tem ugotavljam, da so tudi za tako bogato državo minili časi, polni blaginje.
Najprej me je presenetilo, da politiki na Nizozemskem uravnavajo upokojitveno starost glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi. Za leto 2024 je meja za upokojitev 67 let. »Pred desetletji je bila država izjemno radodarna do vseh generacij in je bilo življenje tudi za upokojence zelo kakovostno. A teh časov že dolgo ni več,« pravita Ivica in Don Barents, oba stara že čez 80 let. Izvem, da so na Nizozemskem leta 2007 opravili temeljito pokojninsko reformo, da so omogočili vzdržnost pokojninske blagajne za daljši čas, a so leta 2023 spet sprejeli določene spremembe, ki bodo začele veljati čez pet let. Čeprav je po javno dostopnih podatkih nizozemski pokojninski sistem najboljši med evropskimi državami, v realnem življenju upokojencev ni tako. Sorodnika sta omenila, da so življenjski stroški zelo visoki, njihove pokojnine pa ne dohitevajo podražitev.
-
Oče Maratona Franja in številnih domislic
Spoznajte ga
Tone Fornezzi Tof, novinar, športnik, urednik, popotnik, satirik in še marsikaj, v Nedeljskem dnevniku že 52 let sam ustvarja rubriko Butiq. »Samo dvakrat ni izšla; enkrat je zamujalo letalo iz Afrike in enkrat je urednik besedilo založil.« Energije mu ne zmanjka, zdravje pa mu tudi služi, a sam pravi, da moraš za to kondicijo vsak dan narediti nekaj zase in za druge.
Bil je na vseh celinah sveta. Tudi v Afriki je pod Atlasom tekel na smučeh. Rad se spomni 90-kilometrskega teka na smučeh Wasaloped na Švedskem. »Dvanajst nas je bilo v skupini. Po 70 kilometrih sem imel veliko krizo, da sem komaj hodil, a ko sem popil slano čisto juho, sem bil kot prerojen. To mi je dalo pospešek in šel sem naprej kot raketa.« Potem se nasmehne, ko se spomni, kako sta šla s pokojnim kolegom Tomom Pleterskim na Grenlandijo. Do Švedske vseskozi z mopedom, nato z ladjo na Irsko, potem z ribiško ladjo do Grenlandije.
