Ljudje
Psička je njegova najboljša prijateljica
Spoznajte jih
Za psa pravijo, da je najboljši človekov prijatelj, kar vsekakor drži. Na Ptuju pa živi gospod, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da je najboljši pasji prijatelj. Svojega štirinožnega družinskega člana namreč v otroškem vozičku vsakodnevno vozi na sprehod po ptujskih ulicah in v park.
Pravzaprav gre za psičko, ki zaradi poškodbe noge zelo težko hodi. Takole nam je razložil Janez Škvorc: »Na spletu sem zasledil, da v Brežicah oddajo mlado psičko, staro leto in pol, za katero so lastniki žal zelo slabo skrbeli. Bila je v zelo zanemarjenem stanju. Ko si je poškodovala koleno, ni bila deležna ustrezne veterinarske oskrbe, pa tudi sprednjo tačko ima poškodovano, zato zelo težko hodi. Šel sem ponjo in ji dal ime Lili. Po prihodu domov v Sodince sem jo najprej skopal in jo peljal na pregled k veterinarju, ki jo je cepil proti...
-
Kako lepo bi bilo
romati vse življenje
skozi zeleni gozd
in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica,
ki ne pozna poljan.
Biti človek z dobrim,
dobrim srcem. Srečko KosovelVsak dan gremo lahko v gozd in si spočijemo oči na številnih odtenkih zelene barve ter se nadihamo svežega zraka. Samoumevno se nam zdi, da nam je na voljo. Šele ko potujemo na tuje, kjer je gozdov malo ali pa jih sploh ni, ugotovimo, kakšno dragocenost imamo. Pri nas pokrivajo več kot polovico ozemlja države, več jih imajo le še na Švedskem in Finskem. Drevesa in drugo rastlinstvo skupaj z živalmi, velikimi in majhnimi, tvorijo skupnost, ki se med seboj dopolnjuje.
Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum
Od 2. do 5. junija je potekalo že 18. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu v Bosni in Hercegovini. Na pot se je podalo šest avtobusov z bralci iz cele Slovenije. Najprej smo se ustavili v Stelli Croatici, kjer smo lahko poizkusili domače oljčno olje in marmelado, zatem pa smo si ogledali srednjeveško trdnjavo Klis s čudovitim razgledom proti Splitu. Nekateri smo si že na poti v Neum ogledali Peljški most in se po njem tudi zapeljali, drugi pa so to storili ob povratku domov. Bivali smo v res velikem Grand hotelu Neum, kjer smo imeli tudi predavanja in zvečer družabne igre in ples.
Preveč poudarka dajemo formalnemu izobraževanju
Naš pogovor
Zoran Jelenc, doktor pedagoških znanosti, psiholog, pedagog in andragog, je prepričan, da v Sloveniji dajemo preveč poudarka formalnemu šolskemu sistemu, premalo pa cenimo drugačne oblike pridobivanja znanja in spretnosti, ki nam pridejo prav v življenju. Kot prvi direktor Andragoškega centra Slovenije (ACS) je pomagal razvijati kulturo učenja. Med drugim je idejni oče Tednov vseživljenjskega učenja, iz katerih so se razvili Festivali učenja. Pogovarjala sva se v času, ko ta največja promocija izobraževanja in učenja za ljudi vseh starosti in izobrazbenih ravni pri nas poteka že 29. leto zapored.
-
SPOZNAJTE JIH
Ali imate morda na podstrešju, v kleti ali škatli v kotu garderobne omare shranjene svoje stare šolske zvezke, učbenike, spričevala, spominsko knjigo, stare drsalke ali svojo šolsko torbo s pisali in puščico? Ali druge šolske izdelke, na primer risbe, šolska glasila pa seveda fotografije iz šolskih let? Morda hranite celo šolska priznanja in zvezke svojih staršev?
»Ko se boste lotili pospravljanja, ne vrzite kar vsega v smeti! Marsikaj ima lahko pomen za kulturo, zato lahko gradivo o izobraževanju podarite Slovenskemu šolskemu muzeju. Vse, kar boste prinesli ali pa bomo prišli mi iskat, bomo natančno pregledali, in kar je zanimivega, ohranili za zanamce,« je začel zgodovinar dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju.
-
Prosti časjunij '24Ljudje Zgodovina
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz junija 1974.
- Na desetem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Zvezni republiki Nemčiji, je prvič nastopil Slovenec. To je bil Branko Oblak v dresu Jugoslavije, ki je dosegla sedmo mesto.
- Uspavanka za mrtve vagabunde Mojmirja Sepeta (glasba) in Franeta Milčinskega (besedilo) ter v izvedbi Majde Sepe je na festivalu Slovenska popevka prejela kar štiri nagrade.
-
Spoznajte jih
André Marc Richard Prudent-Toccanier je navdušen igralec golfa, ponosen oče dveh hčera ter ljubeči dedek petih vnukov, treh deklic in dveh dečkov. V svoji poklicni karieri je opravljal vodilna mesta na različnih področjih v Société Générale, eni od največjih francoskih bank, ki je imela podružnico tudi v Ljubljani. V Sloveniji je delal in živel pet let. Od lanskega junija je član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, d. d., zato se v našo deželo zelo rad vrača.
-
Iz roda v rod
Gospa Olga Ogrin, ki bo 15. julija praznovala 104. rojstni dan, je znana kot legendarna menedžerka glasbene skupine Kameleoni in tudi kot predana učiteljica, zagovornica in pomočnica ljudem v stiski, kot gospa, ki je šla vedno vštric s časom, pogosto pa je bila pred njim. Njeno življenje je tako zanimivo, da bi lahko posneli nadaljevanko. Noge sicer niso več stabilne, toda njen spomin je odličen, misli jasne in še vedno je vedoželjna in duhovita. Zadnje leto živi v domu starejših v Kopru.
Dvanajstkrat preplaval Blejsko jezero
Športni veterani
Zaposlen je bil v Železarni Ravne, ob tem pa je bil športnik od glave do pet, in to uspešen. Še zdaj pri svojih 75 letih Ivan Urbancl, ki ga v krajih pod obronki Pohorja in Uršlje gore večinoma poznajo pod imenom Điks, redno sede na kolo, pozimi pa teče na smučeh. »No, bolj hodim na smučeh, ampak vseeno …,« pove z nasmehom na obrazu v Mislinji živeči sogovornik.
Njegova športna pot se je začela že zdavnaj. V šestdesetih letih prejšnjega tisočletja je bil med pobudniki ustanovitve kolesarske sekcije, vozil je na prvenstveni kolesarski dirki od Mislinje mimo Slovenj Gradca do Črne na Koroškem in nazaj (Slovenj Gradec je bil s svojim kolesarskim klubom Mislinja, imenovanem po reki, ki teče skozi mesto, tako ali tako zibelka kolesarstva v Sloveniji). Tekmoval je tudi na prvi jugoslovanski kolesarski dirki »v hrib,« neke vrste predhodnici gorskega kolesarstva in bil, hm, predzadnji.
Vas, ki »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«
Zgodbejunij '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LUČINE
Precej strnjena vas ob cesti Polhov Gradec–Gorenja vas leži na nadmorski višini 639 metrov sredi zakraselega sveta na razvodju potokov Brebovščica in Mala voda oziroma »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«, kot je Ivan Tavčar zapisal v povesti V Zali (1894). Medtem ko so se Lučinčani v preteklosti ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarjenjem, se zdaj večina vaščanov vozi na delo v Škofjo Loko in Ljubljano. Lučine z okrog 180 prebivalci so eno od 73 naselij v občini Gorenja vas - Poljane. »Predstavljajo središčno vas na Lučinskem, zemljepisnem območju, sestavljenem iz krajev, ki spadajo v istoimensko župnijo: Brebovnica, Dolge Njive, Goli Vrh (z zaselkom Suhi Dol), Lučine, Prelesje, Zadobje,« nam je najprej pojasnil 87-letni upokojeni zdravnik, rodoslovec in domoznanec Tone Košir.
