Ljudje
Z redkim glasbilom iz roda v rod
Prosti časjulij '24Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
V zgodovini naših krajev se je razvoj glasbe kar dobro spreminjal. Povezan je bil tako s preprostimi ljudskimi godci kot tudi z narodnozabavnimi ansambli, uspešnimi v svetu. A železnodobni so bili časi, ko je godec igral še na panovo piščal. Ljudski godec ni bil nikdar samostojni poklic, to so bili ljudje z godčevsko žilico, zabavnjaki, ljudje, ki so si z igranjem znali prislužiti še kakšen dodatni cekin za preživetje. Godčevstvo pri nas je bilo povezano predvsem s plesom in zabavo. Noben pomemben dogodek, povezan z življenjskimi datumi ali dogodki na koledarju, ni šel mimo brez prisotnosti godcev.
-
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
Izobražujejo in skrbijo za druženje
Spoznajte jih
Univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka oziroma Društvo U3 letos praznuje dvajset let delovanja. Začeli so skromno, v študijskem letu 2023/2024 pa je študijskih krožkov in delavnic že 80, udeležencev in študijskih ur pa več kot tisoč.
Ustanovna članica in vsa leta predsednica Društva U3 Borjana Varja Koželj se začetkov spominja takole: »Rada bi se zahvalila Mani Veble Grum, takratni predsednici društva upokojencev, da je spodbudila nastanek univerze v Škofji Loki. Predlagala je, da bi po vzoru univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo je obiskovala v Ljubljani, nekaj takega osnovali tudi pri nas. Odzvala sem se njenemu povabilu, da greva skupaj v Ljubljano na ogled univerze. Dobili smo zagon in decembra 2004 smo prvič povabili člane društva upokojencev na predstavitev ideje. Deset let je univerza delovala v okviru društva upokojencev, leta 2014 smo se zaradi velikega obsega dela organizacijsko in finančno osamosvojili, smo pa še naprej ostali prijatelji in sodelavci.«
-
Kam nas pelje življenje
Ljubljančana Mija in Tone Branc že od leta 1988 živita v Združenih državah Amerike. Predstavljata pomemben steber slovenske skupnosti v New Yorku in združujeta vse, ki v srcu dobro mislijo.
Tone, diplomirani ekonomist, se je prek Gospodarske zbornice Slovenije v ZDA dodatno izobraževal na področju zunanje trgovine, nato pa je dobil službo na predstavništvu Slovenijalesa v New Yorku. Po končanem štiriletnem mandatu pa se je odločil, da ustanovi svoje podjetje in tam tudi ostane. Ko se je Mija pridružila možu, je bil njun najmlajši sin Matej še dojenček. V Sloveniji je bila zaposlena na Skladu obrtnikov in podjetnikov, v ZDA pa ob treh otrocih službe ni pogrešala.
-
Spoznajte jih
Antonija Aram, najstarejša meščanka Velenja, se je le nekaj dni pred 104. rojstnim dnem iz svojega stanovanja v bloku, kjer je ob pomoči prijateljic in pomoči na domu živela sama, preselila v Dom za varstvo odraslih Velenje.
Antonija se je rodila 27. maja leta 1920 v Šoštanju. V družini so bile tri deklice in dva fanta. Pravi, da dolgoživost ni bila v rodu. »Zahvaliti se moram srčnemu spodbujevalniku, ki sem ga dobila pri 95 letih.« In doda presenetljiv podatek, da je bila od malega srčna bolnica. Veliko so jo zdravili, težko je dihala, šele v pozni starosti in po operaciji so se stvari uredile. »Od takrat mirno in dobro živim. Od operacije mi je danih devet let in še nekaj jih bo, dokler mi srce tako mirno bije,« se zasmeji Tončka, Tonija, Tonka, Toni. To so imena, ki so ji jih nadeli domači, sodelavci ali prijatelji.
-
RAKEK
Članice in člani Društva upokojencev Rakek so se v začetku junija odpravili na tridnevni izlet v Prago. Odkrivali so lepote in znamenitosti češke prestolnice, ki velja za gotsko lepotico ob romantični Vltavi, po kateri so se tudi popeljali z ladjico. Med drugim so si ogledali tudi Hradčane, največji grajski kompleks na svetu, ki je sedež češkega predsednika. Na poti proti domu so se ustavili še v mestecu Češki Krumlov z lepo ohranjenim srednjeveškim jedrom, ki je pod Unescovo zaščito. (Besedilo in fotografija: Boža Vesel)
-
Spoznajte jih
Bi rekel človek, ki je skoraj vsak dan na obisku v domu starostnikov, da težko. Le redkim uspe, da si najde trajno mesto v srcih zaposlenih in mu nekateri prijazno rečejo celo sonček … Naša teta Minka je med njimi. Predvsem zato, ker se vedno smehlja, če jo kdo ogovori, ni nikoli sitna in ničesar ne zahteva.
Minka Babič je bila že od nekdaj dobrovoljna. Iz mladosti, o kateri je še pred kratkim rada razpredala, je ohranila mnogo več lepih kot bridkih spominov. Ker ni bilo moških pri hiši, so delo na veliki kmetiji morale opraviti ženske. Ata je zaradi posledic internacije hitro umrl, en brat je med vojno izgubil življenje, najstarejši pa je kot tapetnik v svoji delavnici preživel od zgodnjega jutra do trde noči. Kosilo mu je opoldne s kolesom z Brezij v Radovljico najpogosteje pripeljala Minka.
Psička je njegova najboljša prijateljica
Spoznajte jih
Za psa pravijo, da je najboljši človekov prijatelj, kar vsekakor drži. Na Ptuju pa živi gospod, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da je najboljši pasji prijatelj. Svojega štirinožnega družinskega člana namreč v otroškem vozičku vsakodnevno vozi na sprehod po ptujskih ulicah in v park.
Pravzaprav gre za psičko, ki zaradi poškodbe noge zelo težko hodi. Takole nam je razložil Janez Škvorc: »Na spletu sem zasledil, da v Brežicah oddajo mlado psičko, staro leto in pol, za katero so lastniki žal zelo slabo skrbeli. Bila je v zelo zanemarjenem stanju. Ko si je poškodovala koleno, ni bila deležna ustrezne veterinarske oskrbe, pa tudi sprednjo tačko ima poškodovano, zato zelo težko hodi. Šel sem ponjo in ji dal ime Lili. Po prihodu domov v Sodince sem jo najprej skopal in jo peljal na pregled k veterinarju, ki jo je cepil proti...
-
Kako lepo bi bilo
romati vse življenje
skozi zeleni gozd
in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica,
ki ne pozna poljan.
Biti človek z dobrim,
dobrim srcem. Srečko KosovelVsak dan gremo lahko v gozd in si spočijemo oči na številnih odtenkih zelene barve ter se nadihamo svežega zraka. Samoumevno se nam zdi, da nam je na voljo. Šele ko potujemo na tuje, kjer je gozdov malo ali pa jih sploh ni, ugotovimo, kakšno dragocenost imamo. Pri nas pokrivajo več kot polovico ozemlja države, več jih imajo le še na Švedskem in Finskem. Drevesa in drugo rastlinstvo skupaj z živalmi, velikimi in majhnimi, tvorijo skupnost, ki se med seboj dopolnjuje.
Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum
Od 2. do 5. junija je potekalo že 18. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu v Bosni in Hercegovini. Na pot se je podalo šest avtobusov z bralci iz cele Slovenije. Najprej smo se ustavili v Stelli Croatici, kjer smo lahko poizkusili domače oljčno olje in marmelado, zatem pa smo si ogledali srednjeveško trdnjavo Klis s čudovitim razgledom proti Splitu. Nekateri smo si že na poti v Neum ogledali Peljški most in se po njem tudi zapeljali, drugi pa so to storili ob povratku domov. Bivali smo v res velikem Grand hotelu Neum, kjer smo imeli tudi predavanja in zvečer družabne igre in ples.
