Ljudje
Preveč poudarka dajemo formalnemu izobraževanju
Naš pogovor
Zoran Jelenc, doktor pedagoških znanosti, psiholog, pedagog in andragog, je prepričan, da v Sloveniji dajemo preveč poudarka formalnemu šolskemu sistemu, premalo pa cenimo drugačne oblike pridobivanja znanja in spretnosti, ki nam pridejo prav v življenju. Kot prvi direktor Andragoškega centra Slovenije (ACS) je pomagal razvijati kulturo učenja. Med drugim je idejni oče Tednov vseživljenjskega učenja, iz katerih so se razvili Festivali učenja. Pogovarjala sva se v času, ko ta največja promocija izobraževanja in učenja za ljudi vseh starosti in izobrazbenih ravni pri nas poteka že 29. leto zapored.
-
SPOZNAJTE JIH
Ali imate morda na podstrešju, v kleti ali škatli v kotu garderobne omare shranjene svoje stare šolske zvezke, učbenike, spričevala, spominsko knjigo, stare drsalke ali svojo šolsko torbo s pisali in puščico? Ali druge šolske izdelke, na primer risbe, šolska glasila pa seveda fotografije iz šolskih let? Morda hranite celo šolska priznanja in zvezke svojih staršev?
»Ko se boste lotili pospravljanja, ne vrzite kar vsega v smeti! Marsikaj ima lahko pomen za kulturo, zato lahko gradivo o izobraževanju podarite Slovenskemu šolskemu muzeju. Vse, kar boste prinesli ali pa bomo prišli mi iskat, bomo natančno pregledali, in kar je zanimivega, ohranili za zanamce,« je začel zgodovinar dr. Branko Šuštar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju.
-
Prosti časjunij '24Ljudje Zgodovina
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz junija 1974.
- Na desetem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Zvezni republiki Nemčiji, je prvič nastopil Slovenec. To je bil Branko Oblak v dresu Jugoslavije, ki je dosegla sedmo mesto.
- Uspavanka za mrtve vagabunde Mojmirja Sepeta (glasba) in Franeta Milčinskega (besedilo) ter v izvedbi Majde Sepe je na festivalu Slovenska popevka prejela kar štiri nagrade.
-
Spoznajte jih
André Marc Richard Prudent-Toccanier je navdušen igralec golfa, ponosen oče dveh hčera ter ljubeči dedek petih vnukov, treh deklic in dveh dečkov. V svoji poklicni karieri je opravljal vodilna mesta na različnih področjih v Société Générale, eni od največjih francoskih bank, ki je imela podružnico tudi v Ljubljani. V Sloveniji je delal in živel pet let. Od lanskega junija je član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, d. d., zato se v našo deželo zelo rad vrača.
-
Iz roda v rod
Gospa Olga Ogrin, ki bo 15. julija praznovala 104. rojstni dan, je znana kot legendarna menedžerka glasbene skupine Kameleoni in tudi kot predana učiteljica, zagovornica in pomočnica ljudem v stiski, kot gospa, ki je šla vedno vštric s časom, pogosto pa je bila pred njim. Njeno življenje je tako zanimivo, da bi lahko posneli nadaljevanko. Noge sicer niso več stabilne, toda njen spomin je odličen, misli jasne in še vedno je vedoželjna in duhovita. Zadnje leto živi v domu starejših v Kopru.
Dvanajstkrat preplaval Blejsko jezero
Športni veterani
Zaposlen je bil v Železarni Ravne, ob tem pa je bil športnik od glave do pet, in to uspešen. Še zdaj pri svojih 75 letih Ivan Urbancl, ki ga v krajih pod obronki Pohorja in Uršlje gore večinoma poznajo pod imenom Điks, redno sede na kolo, pozimi pa teče na smučeh. »No, bolj hodim na smučeh, ampak vseeno …,« pove z nasmehom na obrazu v Mislinji živeči sogovornik.
Njegova športna pot se je začela že zdavnaj. V šestdesetih letih prejšnjega tisočletja je bil med pobudniki ustanovitve kolesarske sekcije, vozil je na prvenstveni kolesarski dirki od Mislinje mimo Slovenj Gradca do Črne na Koroškem in nazaj (Slovenj Gradec je bil s svojim kolesarskim klubom Mislinja, imenovanem po reki, ki teče skozi mesto, tako ali tako zibelka kolesarstva v Sloveniji). Tekmoval je tudi na prvi jugoslovanski kolesarski dirki »v hrib,« neke vrste predhodnici gorskega kolesarstva in bil, hm, predzadnji.
Vas, ki »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«
Zgodbejunij '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LUČINE
Precej strnjena vas ob cesti Polhov Gradec–Gorenja vas leži na nadmorski višini 639 metrov sredi zakraselega sveta na razvodju potokov Brebovščica in Mala voda oziroma »tiči kakor bel cvet sredi zelenih senožeti«, kot je Ivan Tavčar zapisal v povesti V Zali (1894). Medtem ko so se Lučinčani v preteklosti ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarjenjem, se zdaj večina vaščanov vozi na delo v Škofjo Loko in Ljubljano. Lučine z okrog 180 prebivalci so eno od 73 naselij v občini Gorenja vas - Poljane. »Predstavljajo središčno vas na Lučinskem, zemljepisnem območju, sestavljenem iz krajev, ki spadajo v istoimensko župnijo: Brebovnica, Dolge Njive, Goli Vrh (z zaselkom Suhi Dol), Lučine, Prelesje, Zadobje,« nam je najprej pojasnil 87-letni upokojeni zdravnik, rodoslovec in domoznanec Tone Košir.
Z usnjem se ukvarja že tretja generacija
Če vas bo zamikal ogled gradu Borl, ki po desetletjih propadanja spet vabi na ogled obnovljenega dela nekoč priljubljenega letovišča, vas bo ob mostu na desnem bregu Drave v Dolanah pozdravila Hiša usnja Herman. Žal je korona zaprla restavracijo in vplivala tudi na promet edinega družinskega podjetja v Halozah, ki se lahko pohvali s petimi desetletji obstoja. V najboljših časih je dajalo kruh 50 zaposlenim.
Herman Kokol, ki je aprila letos praznoval 81. rojstni dan, je svojo podjetniško žilico kazal že v osnovni šoli. Mama in oče sta družino z desetimi otroki preživljala s šivanjem, za ta poklic so se odločili dve sestri in dva brata. Herman je dokaj zgodaj odkril, da mu šivanje šurcev oziroma predpasnikov in kopalk za sošolce prinaša zaslužek. Ne da bi se tega zavedal, je začrtal svojo poklicno pot kot natančen, delaven, do sebe in zaposlenih zahteven krojač.
-
Morska trava kot gradbeni material
Morsko travo so na Danskem že stoletja tradicionalno uporabljali za strešno kritino. Kathryn Larsen, danska arhitektka, rojena v ZDA, je med študijem raziskovala možnosti njene uporabe v sodobni gradnji, prijazni do okolja in narave. Ugotovila je, da ima morska trava kot gradbeni material vrsto dobrih lastnosti – zaradi vsebnosti soli je naravno odporna proti požaru, ne gnije in ne razpada, po enem letu postane povsem vodoodporna, kot toplotna izolacija je odlična in primerljiva z mineralno volno, streho iz morskih trav lahko ozelenimo,...
-
Prosti časjunij '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Zunanja senčila na oknih so v poletni vročini zelo dobrodošla in najbolj učinkovita za ohranjanje primerne temperature v notranjosti stanovanja. Senco pa si iščemo tudi na balkonu, terasi ali na vrtu, povsod tam, kjer bi radi posedeli v hladu in prijetnem sožitju z naravo.
Pri zastiranju oken so kot eden ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje najboljše klasične rolete, široke žaluzije ali naoknice na zunanji strani, v zadnjem času se uporabljajo polprosojni mrežasti screen roloji. Manj pa pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije na notranji strani stekel ali med stekli. Malenkost bodo sicer omilili vročino in zaščitili pred sončnim sevanjem, vendar pa ne dovolj učinkovito, ker bo vročina že vstopila skozi stekla v prostor. Zaščita na zunanji strani pa dejansko prepreči vdor toplote v prostore. In tako tudi lažje vzdržujemo primerno temperaturo v prostoru.