Ljudje
-
Moj pogled
Pogosto se ponoči zbudim, in ko začnem razmišljati o vrsti težav, se odločim, da moram o tem povedati predsedniku. Potem se popolnoma zbudim in se spomnim, da sem jaz predsednik. Harry S. Truman, 33. predsednik Združenih držav Amerike
Ali poznate pripoved o »diamantnem pravilu«, njena avtorja sta dr. Nata Booth in dr. Steve Price? Zgodba pripoveduje o deklici, ki je z očetom in mamo živela v stanovanju v najvišjem nadstropju stare stavbe v New Yorku. Bili so revni, in ker niso imeli televizije, je deklica pogosto slonela ob oknu, gledala, opazovala in se čudila. Spremljala je promet in ljudi na ulici ter o marsičem razmišljala. Pogosto je zrla v okna ene izmed bližnjih stavb. Bila so tako čudovita, da si je v stanovanju za njimi zamišljala le srečne ljudi. Sonce se je odbijalo od diamantov in pošiljalo modre in bele žarke po celem mestu.
-
Ko nebo oživi
»Nikoli nisem pomislil, da bi fotografiral v kraju, kjer sem odraščal. Fotografiranje je bilo zame način, da sem pobegnil od tam. Več kot 25 let sem preživel v velikih mestih, kjer sem ustvarjal izključno portrete. A po moji retrospektivi v danski portretni galeriji sem prvič pomislil na kaj drugega in spomnil sem se na oglušujoče jate škorcev, ki sem jih opazoval kot desetletni deček v Jutlandu,« pripoveduje danski fotograf Søren Solkær. Nekaj dni je opazoval ptice, ne da bi se zgodilo kaj posebnega.
Protiturški obrambni stolp je nekakšen zaščitni znak vasi
ODSTRTE PODOBE – LOKEV
Obmejno, večinoma urbanizirano naselje leži na kraškem Lokavskem polju ob cesti Divača–Bazovica, štiri kilometre od mejnega prehoda Lipica. Vas je sestavljena iz dveh večjih delov: Gornje vasi ali Britofa, strnjenega okoli župnijske cerkve sv. Mihaela, ter Dulanje vasi ob cesti proti občinskemu središču Sežana. Krajevno ime izvira iz lokve ali lokvice, kot so domačini poimenovali ograjen prostor, kamor so hodili po vodo. »Lokev je po številu prebivalcev, ki jih je bilo v začetku preteklega stoletja, ko sta nastali razglednica in fotografija, nekaj čez tisoč, zdaj pa jih je okrog 850, največja vas na Primorskem. Dokazi o njenem obstoju pa segajo v prazgodovino in rimsko dobo,« pravi 57-letni lastnik lokavskega Vojaškega muzeja Tabor, interpretator kulturne dediščine Srečko Rože.
-
Športni veterani: Silva Razlag
»Ne, nisem nekdo, ki bi nenehno na glas tarnal, da nikoli nima časa, da mu ga zmanjkuje. Ne! Vsi imamo čas, le vzeti si ga moramo,« mi je na začetku pogovora dejala Ptujčanka Silva Razlag, nekdanja reprezentantka v kegljanju in šahu, trenerka, humanitarna in športna delavka in še bi se kaj našlo.
Kot prva ženska je postala častna članica Šahovske zveze Slovenije. Do zdaj so to visoko priznanje prejeli Milan Knežević, Boris Kutin in Bruno Parma. Priznanje je prejela za dolgoletno delo in izjemne dosežke na področju šaha na nacionalni oziroma mednarodni ravni. Kot so v zvezi zapisali v obrazložitvi ob podelitvi priznanja, je »Razlagova v bogati šahovski karieri dosegla mnoge uspehe, med drugimi tretje mesto na drugem ženskem prvenstvu takratne republike Slovenije v dopisnem šahu leta 1979. V simultankah se je pomerila tudi z velikani, kot sta bila svetovni prvak Anatolij Karpov in jugoslovanski velemojster Svetozar Gligorić.« »Šah je aktivnost za vse generacije,« pravi 76-letna sogovornica. Dodaja, da bistri um, spomin, aktivira možgane in skrbi za možgansko kondicijo. »Šah ne pozna starostnih meja, omejitev.«
Moj sanjski svet je resničnejši od resničnega
Pri naši naročnici
Majda Mencinger iz Kranja je literarna ustvarjalka, ki je svojo prvo knjigo objavila šele po upokojitvi. Dobri dve desetletji pozneje, tik pred koncem preteklega leta, pa je izšla že šesta z naslovom Iveri.
Rojena je leta 1935 na Jesenicah in njeno otroštvo je močno zaznamovala vojna. Očeta so ustrelili nemški okupatorji, z mamo in mlajšo sestro pa je bila izgnana na Zgornjo Bavarsko v taborišče Burghausen, od koder so po zavezniškem bombardiranju ob koncu vojne bežale peš vse do Salzburga, tam pa se v reki beguncev, ki so se zgrinjali iz Nemčije, vkrcale na vlak proti domovini. Po vojni se je izšolala in nekaj let učila na Primorskem, nato pa je na filozofski fakulteti študirala pedagogiko in psihologijo in se poklicno specializirala za predšolsko vzgojo. Ko se je upokojila, je leta 2002 kot nekakšen poklon staršem izdala svojo prvo knjigo Bosa.
-
Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje – ZRIPS je s fotografom Blažem S. Kobalom pripravil prisrčno razstavo 32 portretov oseb z motnjo v duševnem razvoju. S projektom želi zavod te osebe približati širši javnosti, saj so še vedno stigmatizirani, prezrti. Na ta način želijo pokazati drugačnost in lepoto, ki sije v vsakem izmed nas ne glede na zunanjost ali mentalne sposobnosti. Fotograf je skozi serijo portretov ujel njihovo različnost, prijaznost, odprtost ter navdihujočo in prijetno naravo ali, kot je povedal ob odprtju razstave: »čeprav so portreti črno-beli, iz njih sije množina najrazličnejših barv.« Razstava z naslovom Nasmehi, ki odpirajo srca je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani do 5. maja.
Najbolj zlata je prostovoljska lopata
Slogan letošnjega Dneva za spremembe želi poudariti moč solidarnosti in pomen prostovoljstva pri grajenju bolj odpornih skupnosti. V tradicionalni prostovoljski akciji, ki ponekod poteka že danes, v večini slovenskih občin pa bo jutri, 6. aprila, se bo zvrstilo več kot 170 akcij. V katerem od njih lahko sodelujete tudi vi. Potekala bodo druženja s stanovalci domov starejših, medgeneracijske praktične delavnice, čistilne akcije oziroma urejevanje zelenic in vrtov, izmenjevalnice oblačil in semen, zbiralne akcije oblačil in potrebščin ali hrane za živali in še marsikaj.
Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno
NAŠ POGOVOR
Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki sta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda, V iskanju poti do odraslih otrok, izdala jo je v samozaložbi. Napisala jo je, ker želi, da bi o odnosu med starši in odraslimi otroki spregovorili glasneje in bolj iskreneje. Predvsem pa je to knjiga o iskanju poti do sebe, kjer se vsi odnosi z drugimi začno.
-
Usposabljanje voditeljev skupin starejših ljudi
V neformalno mrežo skupin za kakovostno starost se pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje združuje 150 skupin in veliko število družabniških parov v društvih in sekcijah po vsej Sloveniji. Njihov osnovni namen je krepitev socialnega zdravja in osebna rast. Inštitut zdaj vabi nove in že dejavne prostovoljce ter organizacije na usposabljanje za vodenje teh skupin. Usposabljanje bo potekalo po priročniku z naslovom Zdrava, zrela leta s temami s področja skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje. Srečanja po metodi skupinskega socialnega učenja bodo najprej na 14 dni, kasneje enkrat mesečno. Predviden začetek usposabljanja je druga polovica aprila v Ljubljani. Glede na zanimanje in število prijav pa so mogoče še druge lokacije. Dodatne informacije ter prijave kandidatov po e-pošti na naslovu: info@iat.si ali po telefonu na telefonski številki: 01 433 93 01, 064 139 344.
-
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje. Ivan Minatti
Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.
