Ljudje
Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno
NAŠ POGOVOR
Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki sta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda, V iskanju poti do odraslih otrok, izdala jo je v samozaložbi. Napisala jo je, ker želi, da bi o odnosu med starši in odraslimi otroki spregovorili glasneje in bolj iskreneje. Predvsem pa je to knjiga o iskanju poti do sebe, kjer se vsi odnosi z drugimi začno.
-
Usposabljanje voditeljev skupin starejših ljudi
V neformalno mrežo skupin za kakovostno starost se pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje združuje 150 skupin in veliko število družabniških parov v društvih in sekcijah po vsej Sloveniji. Njihov osnovni namen je krepitev socialnega zdravja in osebna rast. Inštitut zdaj vabi nove in že dejavne prostovoljce ter organizacije na usposabljanje za vodenje teh skupin. Usposabljanje bo potekalo po priročniku z naslovom Zdrava, zrela leta s temami s področja skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje. Srečanja po metodi skupinskega socialnega učenja bodo najprej na 14 dni, kasneje enkrat mesečno. Predviden začetek usposabljanja je druga polovica aprila v Ljubljani. Glede na zanimanje in število prijav pa so mogoče še druge lokacije. Dodatne informacije ter prijave kandidatov po e-pošti na naslovu: info@iat.si ali po telefonu na telefonski številki: 01 433 93 01, 064 139 344.
-
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje. Ivan Minatti
Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.
Malo ugodnosti za nizozemske upokojence
Aktualno
Septembra lani sem bila na obisku pri bližnjih sorodnikih v Haagu. Poleg naravnih znamenitosti in kulturne dediščine me je zanimalo tudi, kako imajo na Nizozemskem urejeno skrb za starejše. Pri tem ugotavljam, da so tudi za tako bogato državo minili časi, polni blaginje.
Najprej me je presenetilo, da politiki na Nizozemskem uravnavajo upokojitveno starost glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi. Za leto 2024 je meja za upokojitev 67 let. »Pred desetletji je bila država izjemno radodarna do vseh generacij in je bilo življenje tudi za upokojence zelo kakovostno. A teh časov že dolgo ni več,« pravita Ivica in Don Barents, oba stara že čez 80 let. Izvem, da so na Nizozemskem leta 2007 opravili temeljito pokojninsko reformo, da so omogočili vzdržnost pokojninske blagajne za daljši čas, a so leta 2023 spet sprejeli določene spremembe, ki bodo začele veljati čez pet let. Čeprav je po javno dostopnih podatkih nizozemski pokojninski sistem najboljši med evropskimi državami, v realnem življenju upokojencev ni tako. Sorodnika sta omenila, da so življenjski stroški zelo visoki, njihove pokojnine pa ne dohitevajo podražitev.
-
Oče Maratona Franja in številnih domislic
Spoznajte ga
Tone Fornezzi Tof, novinar, športnik, urednik, popotnik, satirik in še marsikaj, v Nedeljskem dnevniku že 52 let sam ustvarja rubriko Butiq. »Samo dvakrat ni izšla; enkrat je zamujalo letalo iz Afrike in enkrat je urednik besedilo založil.« Energije mu ne zmanjka, zdravje pa mu tudi služi, a sam pravi, da moraš za to kondicijo vsak dan narediti nekaj zase in za druge.
Bil je na vseh celinah sveta. Tudi v Afriki je pod Atlasom tekel na smučeh. Rad se spomni 90-kilometrskega teka na smučeh Wasaloped na Švedskem. »Dvanajst nas je bilo v skupini. Po 70 kilometrih sem imel veliko krizo, da sem komaj hodil, a ko sem popil slano čisto juho, sem bil kot prerojen. To mi je dalo pospešek in šel sem naprej kot raketa.« Potem se nasmehne, ko se spomni, kako sta šla s pokojnim kolegom Tomom Pleterskim na Grenlandijo. Do Švedske vseskozi z mopedom, nato z ladjo na Irsko, potem z ribiško ladjo do Grenlandije.
-
Ali so avtomobili postali preveliki?
Povprečna dolžina avtomobila se povečuje za približno centimeter na dve leti. S povečevanjem velikosti se pojavljajo nove težave, od vplivov na okolje do uporabnosti na običajnih cestah, v garažah in na parkiriščih, ki so prilagojeni manjšim modelom. Vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja se povprečna velikost avtomobilov neprestano povečuje. Razlogov je več – od strožjih varnostnih zahtev do spremenjenih navad kupcev, ki hočejo bolj luksuzne in večje avtomobile, dodatno pa je k temu prispevala moda vozil SUV, podobnih terencem, ki jo je...
Slovenskega oljčnega olja je vse manj
Dobro počutjeapril '24Ljudje Prehrana
Prehrana
Oljkarji v slovenski Istri ne pomnijo tako slabe letine oljčnega olja, kot jih je doletela preteklo jesen. Napadi agresivne oljčne muhe v kombinaciji z veliko količino dežja in tudi napačna odločitev o prepoznem obiranju oljk nekaterih kmetov so določenim povsem prekrižali načrte. Ponekod so celo ostali brez pridelka ali pa ni bil primeren za stiskanje v oljarni. Posledično je tudi količina oljčnega olja bistveno manjša, nekateri pa ga sploh nimajo.
»Ne pomaga prav veliko, a vedeti moramo, da so imeli enake težave oljkarji po vsej Evropi. Od Španije na zahodu do Grčije na vzhodu in vsi vmes,« pravi Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI). »Če smo pred dvajsetimi leti oljke obirali v bundah in rokavicah, ker je bilo tako mrzlo, zdaj to počnemo v kratkih rokavih in nam je vroče. Vse se spreminja in se dogaja veliko hitreje kot nekoč. Temu primerno bo treba prilagoditi navade in nekatere od teh opustiti. Nujno bo treba premakniti obiranje v zgodnejše obdobje, če bomo želeli imeti kaj od pridelka,« je jasen Klobas.
Potres leta 1895 botroval nastanku novega naselja
Zgodbeapril '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – ROŽNA DOLINA, LJUBLJANA
Ljubljanska četrt Rožna dolina leži zahodno od ožjega središča mesta, med železniško progo Ljubljana–Sežana in Rožnikom ter parkom Tivoli in potokom Glinščica. Poleg prevladujočih individualnih stanovanjskih hiš so tu tudi študentsko naselje, Vila Podrožnik, protokolarni objekt Vlade RS, in nekaj drugih vil, Biotehniška fakulteta ter več diplomatskih rezidenc. Ceste so označene z rimskimi številkami: tiste, ki tečejo vzporedno z železnico, z II do XII, od železnice proti Rožniku pa z I do XXI. »Ob zadnji rožnodolski cesti so moji starši – oba sta bila zaposlena pri železnici – hišo (dvojčka) gradili v okviru Zadruge za izgradnjo stanovanjskih hiš Železničar, vanjo pa smo se vselili leta 1963,« je dejal 71-letni Andrej Golob, upokojeni referent za izvajanje pokojninskega zavarovanja na OE Ljubljana ZPIZ Slovenije.
Avtomobilizem ima še vedno v srcu
ŠPORTNI VETERANI
Poznava se že dolgo. In po spletu srečnih okoliščin sem bil poleg enega njegovih največjih uspehov in tudi slovenskega avtomobilističnega športa nasploh, in sicer ko je Matjaž Tomlje pred tremi desetletji osvojil bronasto kolajno na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa.
Matjaž Tomlje, ki prihaja iz Dolenjskih Toplic, je bil aktiven voznik dobrih deset let. Poleg vsega, kar je povezanega z motošportom (med drugim je vozil tudi na gorskih dirkah in testiral celo formulo 1 ter dvakrat organiziral salon najhitrejših avtomobilov sveta v Ljubljani), se lahko pohvali tudi s tem, da je pri nas in na Hrvaškem razširil blagovno znamko Walter Wolf, pri čemer je v 35 letih s promocijo kolonjske vode in penine naredil rekordne tri milijarde evrov prometa.
