Ljudje
-
NA OBISKU PRI NAROČNICI
Z Marino Drolc, po domače Purgarjevo, iz Motnika se dolgo poznava, saj je naročnica Vzajemnosti že 23 let. V objavo je pošiljala prispevke in stare fotografije, pogosto sva klepetali na izletih in raznih dogodkih. Pa vendar sem marsikaj o njej izvedela šele ob pogovoru za ta prispevek, čeprav je pripoved pogosto zapeljala v spomine na starše ter brata in sestro, raje kot pa bi govorila o sebi.
Drolčevi so bili izjemno povezana družina, zelo vpeta v kulturno in siceršnje dogajanje Motnika, zadnjega naselja v kamniški občini v Tuhinjski dolini. »Naš oče Franc je bil spoštovan mož, bil je vodja motniškega krajevnega urada in matičar. Skoraj 40 let je vodil Prosvetno društvo Motnik, pravzaprav je organiziral krajevno kulturno življenje. Na oder je postavil čez petdeset gledaliških predstav, bil je režiser, igralec, masker, vsi otroci smo igrali v predstavah.
Razvedrilo, ki popestri življenje
Spoznajte jih
Glasba Beatlesov, Rolling Stonesov in drugih rokerjev je kriva, da se je leta 1966 na podstrešju železniške postaje na Ptuju rodil rokovski bend Extremi. Študij je člane razdružil, pred desetimi leti pa se je zbrala nova zasedba, ki še vedno nažiga rok.
Skupino Extremi so ustanovili Joco Tarbuk, Andrej Koter, Ivo Skočir - Džim, Drago Vlah - Satchmo in Vlado Knez - Henri. Opremo so ob finančni podpori staršev pretežno »prešvercali« iz Avstrije in Italije. »Prvi koncert smo imeli za novo leto na ptujskem gradu, nato pa še na gradu Borl, v Slovenski Bistrici in seveda na Ptuju … Vstopnino smo porabili za skromno večerjo, kakšne sardelice smo si lahko privoščili,« pripoveduje Joco in doda, da so zadnjič igrali v Tribunju pri Vodicah, kjer je skupina dokončno razpadla. Skupaj so bili tri leta, po gimnaziji so odšli na študij, kjer sta Joco in Henri v študentskem domu v Ljubljani igrala z danes legendarnim Dragom Mislejem - Mefom.
-
Veter ziba mačice,
mačice na veji,
kmalu bo pomlad prišla,
dol po sončni preji. Feri LainščekTokrat pomlad prehiteva. Ker je bil februar pretopel, so mačice že odcvetele. Včasih smo za 8. marec komaj našli prve zvončke, letos jih je bilo polno že sredi februarja. Z njimi smo otroci razveselili mamice in babice za dan žena. Morda bodo namesto njih nabrali trobentice in vijolice. Šopki, ki jih podarijo drobne ročice, so najlepši in njihovi objemi najtoplejši.
-
Hvala za voščila
Spoštovane bralke in bralci, v uredništvo smo prejeli veliko vaših telefonskih in tudi pisnih voščil ob 50. letnici izhajanja Vzajemnosti. Veseli smo in počaščeni, da si vzamete čas in nam namenite nekaj vrstic. Vsem se zahvaljujemo!
Nekateri ste se potrudili še bolj in nam poslali tudi darilca. Tule je nekaj takih:
Drago Smodiš iz Ljubljane nam je zaželel še nadaljnjih 50 let in priložil čudovito pobarvanko iz februarske priloge.
Ciril Debeljak iz Medvod je izdelal lesen lipov list s prisrčnim sloganom.
-
Omejena uporaba telefonov
V francoski vasici Seine-Port južno od Pariza so z referendumom omejili uporabo pametnih telefonov v javnosti. Omejitev velja za odrasle in otroke, brskanje po telefonu je nezaželeno med hojo po ulicah, med uživanjem obrokov ali kave v lokalih, v trgovinah, med čakanjem na otroke pred šolo, na klopcah v parkih … Namesto uporabe zemljevida na telefonu svetujejo, naj ljudje raje vprašajo za pot mimoidoče. Obenem so izdali priporočila, koliko in kdaj lahko otroci uporabljajo pametne telefone v prostem času.
Tri četrt stoletja izkušenj z ženskami
Ob praznikih žensk in mater, ki ju praznujemo v marcu, mi je prišel na misel Trstenjakov odgovor na vprašanje, kako je lahko napisal toliko knjig: če človek dolgo melje, se nekaj namelje. Jaz moram reči: skozi tri četrt stoletja se mi je nabralo veliko lepih izkušenj z ženskami.
Spomini na pokojno mater. Kako je pela! Uspavanke mlajšim bratom in sestri. Naši družinski prazniki so bili neločljivi od njene pesmi in dobre hrane. Pela je na njivi in v hlevu, ko je molzla krave. Bila je modra ženska; tistemu, kar vem o njej, ni treba biti nerodno pred tem, kar je v knjigah moje velike knjižnice. O njenem zrelem odnosu do svojih staršev; do nezakonske matere, ki je od žalosti, da je bil v vojni ubit sin, umrla isto leto, ko sem se jaz rodil.
Nikoli ni prepozno! Za nikogar
Športni veterani: Miran Vodovnik
Eden naših najboljših atletov – in še vedno rekorder v suvanju krogle – je že dobrih deset let v športni penziji. Vendar še vedno miga v svojem fitnes centru, trenira mlade, poleg vsega pa poje.
Miran Vodovnik je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, vmes dosegal vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih suvališčih krogle, nato pa so prišle – poškodbe. In moral je reči zbogom kraljici športov. Vendar z njo ni prekinil stikov. Odprl je fitnes center, mu nadel ime Jeti, po vzdevku, ki mu ga je še v mladinski sekciji zaradi postave in kilaže (140-150-160 kg) nadel njegov trener Brežičan Vlado Kevo. Miran hudomušno doda, da imajo tako pač zdaj svojega jetija tudi v Oplotnici in ga res nima smisla iskati na Himalaji.
-
Kolumna
Uspeh ni to, kar imate, ampak to, kar ste. Michelle Obama
Po nekaj obiskih društev podeželskih žena, o katerih lahko govorim v samih presežnikih, sem imela v začetku februarja veliko srečo, da sem čudovito soboto preživela tudi z gasilkami. Nastop je bil motivacijske narave, saj sem se dotaknila predvsem prostovoljstva in mnogih zelo spodbudnih zgodb na številnih področjih. Ponudila sem nekatere svoje in se s spoštovanjem priklonila njihovim.
Zato nikakor nisem mogla mimo izjemnega pomena tega poklica in prostovoljstva za slovensko družbo, kar se je še posebej pokazalo po zadnjih uničevalnih poplavah. V Radmirju, kjer jim tudi ni bilo prizaneseno, se je zbralo več kot 100 gasilk. Zanje je bil to poseben izobraževalni dan, zame predvsem ure občudovanja teh izjemnih žensk in njihovega dela doma, v službi in prostovoljstvu.
-
Iz roda v rod
Tehnika je samostalnik ženskega spola, pa vendar so ženske v tehniki še vedno redkost. Med svetlimi izjemami je zdaj že upokojena dipl. inž. strojništva Alenka Knez iz Trbovelj. Ko govori o svojem poklicu in delu, ki ga opravlja v svoji inovativni šoli, se obrača nazaj, na ženske iz njene in naše preteklosti, ki se niso imele možnosti šolati in razvijati svojih sposobnosti.
Stara mama Pepca, rojena leta 1902, je bila Alenkin steber in vzor. Čeprav je bila samo gospodinja, so njene sposobnosti, želje in sanje presegale vlogo, ki jo je ženskam dodelilo tisto zgodovinsko obdobje: »Bila je izjemno pametna, pridna, poštena ter skrbna žena mojemu staremu atu, ki je bil mašinist v rudniku Trbovlje.« Alenki še danes odzvanjajo njene besede in nasveti, na primer: »Dobro glej, kako nekdo nekaj dela, da boš potem to znala narediti sama.« Ko je vnukinji kaj naročala, je na koncu dodala, naj to še enkrat ponovi. »Zdaj se zavedam, kako pomembna je bila ta njena doslednost, saj lahko otrok zaradi ljubega miru reče ja, pa morda niti ni razumel povedanega ...«
V predsobi se udobno preobujmo
Prosti časmarec '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Predsoba je kot ogledalo stanovanja, ko vstopimo skozi vhodna vrata. Biti mora prostorna in prijetno urejena, da ne daje vtisa natrpanega odlagališča. Potrebujemo občutek, da smo prišli domov v prijetno okolje brez navlake.
Res pa je, da kadar drugje ni prostora, v njej najde prostor mnogo stvari, ki polnijo obešalnike ali omare in bi spadale drugam. Starejši težje pospravljajo in morda tudi zato postane prostor preveč natrpan. Za starejšo osebo mora biti premišljeno in udobno urejena, da je vse dosegljivo brez truda. To so čevlji, copati, površniki, palica, dežnik in drugi nujni predmeti. Nerodno je, če so želena oblačila in čevlji pospravljeni previsoko ali nekje zadaj in je tako temno, da ničesar ne najdemo. To že povzroča slabo voljo. Tudi ključi, telefon, torbica morajo biti vedno na vidnem mestu.
