Ljudje
Prvotnemu delavskemu naselju so rekli tudi Žuljava vas
Zgodbeapril '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA-GALJEVICA
»Mestni predel Galjevica, ki spada v Četrtno skupnost Rudnik, leži na obrobju Ljubljanskega barja in na severu sega do dolenjske železnice, onkraj katere je Rakovnik, na jugu pa do Jurčkove ceste, kjer se začenja Ilovica. Znotraj tega območja je ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja nastalo manjše istoimensko delavsko naselje,« pove 76-letni upokojeni ekonomist Janez Pavšek, ki je prvih 23 let živel v hiši na naslovu Galjevica 57. Začetek delavskega naselja je najtesneje povezan s stanovanjsko krizo v Ljubljani po prvi svetovni vojni, ko...
-
IZ RODA V ROD
Družina Vremšak s svojo glasbeno dejavnostjo ni oplemenitila le mesta Kamnik, od koder izvira, temveč kar celotni slovenski prostor. O tej izjemni glasbeni rodbini smo se pogovarjali z gospo Rozalijo, upokojeno učiteljico in ženo pokojnega skladatelja, pedagoga in zborovodje Sama Vremšaka, ter z njegovima hčerko Vladko in vnukinjo Nušo.
Ko se je Alojzij Vremšak (1852–1904) iz Novega mesta preselil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot občinski tajnik, se je dejavno vključil v družbeno življenje. Leta 1982 je bil med ustanovitelji pevskega društva Lira, ki deluje že 142 let. Bil je vdovec s tremi otroki, v Kamniku pa se je ponovno poročil z Marijo Čebulj. Rodili so se še trije otroci. Najmlajši Ciril (1900–1968) je imel komaj štiri leta, ko je izgubil očeta. Čeprav je bil glasbeno zelo nadarjen, ni mogel študirati, saj jih je mama sama težko preživljala.
-
SPOZNAJTE JIH
Ivan Fekonja iz Črenšovcev je bil 20 let vodja perutninarske sekcije pri Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Odranci. Sodeloval je na številnih državnih, društvenih in meddruštvenih razstavah.
Poleg številnih pokalov in priznanj je prejel tudi zlato medaljo za perutninarstvo Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije. Zaposlen je bil v tekstilni tovarni Mura v Murski Soboti, več kot pol stoletja je prostovoljni gasilec. Z ženo Olgo, s katero imata sina in hčerko, sta lani praznovala zlato poroko.
Razstava ob petdesetletnici likovnega ustvarjanja
SPOZNAJTE JIH
Karel Kosednar iz Veščice pri Murski Soboti se že pet desetletij druži s čopičem, barvami in slikarskim platnom. Ob jubileju ustvarjanja je pripravil samostojno slikarsko razstavo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Na pobudo likovne učiteljice, ki je v osnovni šoli poznala njegov talent, je pred petimi desetletji prvič začel raziskovati svet likovnega ustvarjanja. Takrat si ni mogel predstavljati, kam ga bo popeljala ta pot. V srednji grafični šoli je začel uporabljati tehniko tuš, nadaljeval s prefinjeno risbo priznanih starih mojstrov. V Ljubljani se je izučil za retušerja. Zaposlen je bil v Pomurskem tisku v Murski Soboti, kjer je svoje bogato slikarsko znanje uporabljal v praksi. Zahtevno akvarelno tehniko je izpopolnjeval pri akademskem slikarju Janezu Kovačiču. Leta 1978 se je pridružil likovni skupini Likos, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Štefan Kovač Murska Sobota. Njihov član je še danes. Na služenju vojaškega roka je v Kruševcu pripravil razstavo v centru za vojaške oficirje. Leta kasneje je kot predsednik Javnega sklada za kulturne dejavnosti organiziral bienalna srečanja članov Likosa z likovniki mesta Kruševac.
-
Prosti časapril '25Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
»Začetki igranja narodnozabavne glasbe na celjskem koncu Slovenije so bili povezani tudi z delom in dejavnostjo Radia Celje. Začeli smo leta 1954, naše ime je bilo najprej Celjski instrumentalni kvintet, ime Dobri znanci pa se je pojavilo šele leta 1957,« je povedal njegov ustanovitelj in vodja ansambla Ciril Vertačnik.
V ansamblu so igrali klarinetist Zoran Kovač, trobentač Mirko Videčnik, kitarist Peter Prelog, kontrabasist Jože Naraločnik in harmonikar Ciril Vertačnik. Z njimi sta bila na veselih večerih po slovenskih krajih in vaseh tudi pevca Branko Dobravc in Marjan Roblek.
-
Spoznajte jih
Ivan Fekonja iz Črenšovcev je 20 let vodil perutninarsko sekcijo pri Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Odranci. Sodeloval je na številnih državnih, društvenih in meddruštvenih razstavah, Zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije pa mu je kot skrbnemu rejcu podelila zlato medaljo za perutninarstvo.
Pred leti pa se je posvetil vzgoji belih golobov pismonošev. Ima jih 25 in mu pomenijo veliko zadovoljstvo. Golobi imajo posebno urejen prostor, hrani jih s prosom, pšenico, koruzo in zmletim zdrobom. Ob tem pa Ivan s svojimi golobi sodeluje na različnih dogodkih in prireditvah v občini Črenšovci in drugje po Prekmurju. Povsod vzbudi veliko pozornosti. Beli golobi namreč prinašajo srečo, veselje in mir, zato jih izpusti v zrak na prvih obhajilih, porokah, zlatih in srebrnih mašah, pogrebih. Po izpustu iz kletke golobi letijo tako dolgo, dokler ne priletijo nazaj k družini Fekonja. Pred časom je enega podaril sorodnikom na Vrhniki in čez dva dni je golob čez Ljubljano in ostali del Slovenije priletel nazaj v svojo kletko v Črenšovcih.
-
SPOZNAJTE JIH
Ljubljančanka Dragica Bužga je bila prava ikona slovenske športne gimnastike. Leta 1956, ko je imela samo šestnajst let, je namreč postala mladinska državna prvakinja v orodni telovadbi. Ženske v tej disciplini še danes tekmujejo na štirih orodjih: na preskoku, na dvovišinski bradlji, na parterju in gredi.
V času, ko je tekmovala za Jugoslavijo, je bila večkrat del državne reprezentance. Njene nastope sta pogosto krasili izjemna tehnična dovršenost in elegantna izvedba. Mnogi so govorili in pisali, da ima to gibčno dekle gibanje v krvi. Trenirala in tekmovala je v letih, ko so bili telovadne zvezde Miro Cerar, Janez Brodnik, Tine Šrot, Miloš Vratič, Milenko Kersnič, Avgust Küsel, Zdenka Prusnik in še mnogi drugi. Še vedno se enkrat tedensko dobivajo v Šentvidu. »Skupaj obujamo spomine na mladost in na tiste lepe tekmovalne čase,« pravi Dragica Bužga, ki je poleg Rike Binter in Marlenke Kovač edina ženska v tej bivši telovadni druščini.
Kraj leži ob vznožju Storžiča med štirimi gradovi
Zgodbemarec '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – PREDDVOR
Gručasto naselje in od leta 1994 sedež istoimenske občine leži ob južnem vznožju Storžiča (2132 m), približno kilometer zahodno od ceste Kranj–Zgornje Jezersko in nad desnim bregom reke Kokre, ki tu priteče iz ozke alpske doline na Kranjsko polje. Glavnina kraja je ob potoku Suha. Občina s štirinajstimi naselji na severu sega v samo osrčje Kamniško-Savinjskih Alp, kamor so speljane številne planinske poti. »Preddvor se ponaša z izjemno gorsko panoramo, ki se, če sledimo zgornji sliki na razglednici z nekdanjim njegovim nemškim zemljepisnim imenom Höflein, na levi začne s Storžičem in nadaljuje s Kališčem, Malim Grintovcem, Srednjim vrhom ter onkraj Zaplate seže proti Grintovcem. Ugodno podnebje pa je kraju omogočilo, da je že pred drugo svetovno vojno veljal za znano klimatsko zdravilišče in letovišče,« pravi 68-letni upokojeni elektromehanik in krajevni kronist Slavko Prezelj.
-
SPOZNAJTE JIH
Magda Šalamon z Gomilskega je vsestranska kulturna ustvarjalka. Je pesnica, publicistka, slikarka, gornica in zavezana naravi ter slovenstvu.
Po izobrazbi ekonomistka in uradno 62-letna upokojenka je ženska sodobnega duha in intuicije. Zato je izpričana humanistka in svetovljanka. S pesništvom se ukvarja že od mladostnih let. Napisala pa je tudi nekaj besedil za narodnozabavne ansamble. Izdala je štiri pesniške zbirke: Beli vrhovi, Pod roko usode, Sijoča ptica in Ognjena svetloba. Zadnji dve zbirki je opremila s svojimi slikami in tako z barvami nadgradila stihe.
Za zdravje moraš poskrbeti sam
ŠPORTNI VETERANI: ADI URNAUT
Konec julija bo Adi Urnaut, eden najboljših slovenskih odbojkarjev vseh časov, dopolnil 84 let. In še vedno je aktiven. »Športnik nikoli ne preneha biti športnik,« pravi.
Adolf Adi Urnaut je za reprezentanco Jugoslavije odigral 320 tekem. V vrhunsko odbojko je aktivno vključen že več kot 60 let in je pustil viden pečat kot igralec, trener, pedagoški delavec, strokovni delavec in funkcionar. Francoski časopis L'Équipe ga je leta 1966 razglasil za najboljšega evropskega igralca. Je oče treh sinov, vsi so šli po njegovih stopinjah. Najmlajši Tine je dolgoletni kapetan slovenske odbojkarske reprezentance. »Kaj sem dal sinovom, sprašujete? Hm, talent je zagotovo nekaj, sem jih pa, se mi zdi, navadil odgovornosti, vztrajnosti in dela.«