Ljudje
Čebele ga držijo pri življenju
SPOZNAJTE JIH
Obiskati negovskega čebelarja Jožeta Krambergerja je pravo doživetje. Spremljali smo ga pri točenju medu, kar je najbolj veselo opravilo čebelarja. Nato pa smo sedli za mizo v senci mogočne češnje in ob pogovoru izvedeli mnogo zanimivega iz njegovega življenja.
Rodil se je materi Jožefi, rojeni Metljak, ki je v Slovenske gorice prišla kot begunka v času prve svetovne vojne z Gorjanskega pri Komnu, ter očetu Francu Krambergerju, ki je bil rojen v Ženjaku pri Benediktu, le kakih 300 metrov od najdišča svetovno znanih negovskih čelad. Po poroki sta bila viničarja v Ženjaku, nato pa sta si v Negovi kupila malo freto, posest z 78 ari zemlje. Tako sta bila na svojem in oče je dejal: »Boljše je gledati skozi eno okno svojo kot skozi pet viničarskih.« Rodilo se jima je kar 11 otrok, med njimi tudi znani Ivan Kramberger, imenovani Dobri človek iz Negove, ki je bil umorjen v atentatu v Jurovskem Dolu.
-
SPOZNAJTE JIH
Vsestranska glasbenica in kulturnica ter prostovoljka Agata Šumnik Zgonec iz Šaleka pri Velenju je pri sedmih križih še vedno zelo aktivna, pravzaprav kar sije od energije, saj skrbi za svoje zdravje z rekreacijo in meditiranjem.
Pred enajstimi leti je ustanovila skupino Šola zdravja Šalek in jutranjo vadbo na trati ob reki Paki še vedno vodi. »Osem nas je, sočutnih prostovoljk, ki vsako jutro podarjamo brezplačne termine sreče starejšim prijateljicam. Zato smo za 30 upokojenk, starih do 88 let, ambasadorke preventive, samozdravljenja in radosti. Tega nam nihče ne more vzeti.«
V obeh vaseh prevladovala govedoreja in gozdarstvo
Zgodbejunij '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – STARA OSELICA, PODGORA
Sosednji razloženi vasi ležita v zgornjem delu Poljanske doline, nedaleč stran od nekdanje deželne meje med Kranjsko in Goriško. Sta na jugu Škofjeloškega hribovja med dolinama potokov Kopačnica in Hobovščica, levih pritokov reke Poljanska Sora. Spadata v občino Gorenja vas - Poljane in krajevno skupnost Trebija ter župnijo Stara Oselica. V vsaki od njiju živi nekaj več kot dvesto prebivalcev. »K naselju Stara Oselica spadajo zaselek Sv. Pavel pri župnijski cerkvi spreobrnitve sv. Pavla in domačije okrog Škrbinove kapelice, imenovane Podklop. Podgoro sestavlja več delov, pri čemer se osrednji del pod gozdnato vzpetino Hrastje imenuje Na vasi, ob bivši tovorni poti proti Trebiji, Stari Oselici in na Tolminsko je Pilovc, najstarejši del Košenije je potisnjen pod hrib Planina, največ hiš pa stoji v spodnjem delu vasi ob glavni cesti proti Hotavljam,« je dejal 84-letni upokojeni ekonomist Anton Bogataj, Pilovčan z Jákapove domačije s hišno številko 29.
Druženje in miganje sta pomembna
ŠPORTNI VETERANI: VIKTOR ANDREJ SUŠA
Na pogovor se je pripeljal na kolesu. Kljub muhastemu vremenu. »Vsak dan, če se le da, sedem na kolo in se odpeljem do središča Celja,« pove Viktor Andrej Suša, ki bo avgusta dopolnil 90 let.
Kolesarjenje pa ni njegova edina strast. Viktor Andrej Suša je zagotovo najstarejši veteranski plavalec pri nas in verjetno tudi daleč naokoli po Evropi. Bil je športnik v mladosti in športnik je tudi ostal. Na celjskem stadionu Kladivar je treniral tek na srednje proge, kjer je v svoji kategoriji dosegal zelo dobre rezultate. »Najraje sem tekel na 1000 metrov. Že kot mladinec,« pove. Doda, da je bil tudi trikratni mladinski prvak v teku na smučeh, dobrih trinajst let pa trener. Še dandanes se rad poda na smuči. Lani se je trikrat spustil po hribu na Rogli.
Preplet družinskega in poslovnega življenja
IZ RODA V ROD
Prof. dr. Franc Vrečer se počasi privaja na status upokojenca. V njegovem zelo aktivnem življenju sta bila v središču raziskovalna dejavnost na področju farmacije, kar je njegov poklic in veselje hkrati, in raziskovanje v najširšem pomenu besede, ki seže vse do duhovnosti. Oba z ženo Matejo, doktorico farmacije, sta sicer s štajerskega konca, on prihaja iz Celja, ona pa iz Velenja, skupni dom pa sta si ustvarila na robu Novega mesta v naravi tik ob gozdu in s pogledom na reko Krko.
Upokojenec, ki je postal prostovoljec
SPOZNAJTE JIH
Ptujčan Ignac Habjanič že od leta 2011 zbira plastične zamaške, izkupiček za prodano odpadno embalažo pa namenja otrokom s cerebralno paralizo. V dobrodelno akcijo je poleg vseh, ki zbirajo zamaške, povezal še Slovensko vojsko in Slovenske železnice. Do zdaj zbranih 84 ton zamaškov v denarju pomeni donacijo 25.000 evrov.
S tem denarjem je tako ali drugače pomagal več kot dvajsetim otrokom. »Nečakova hčerka me je, ko sem se upokojil in imel preveč časa, spodbudila, da sem začel zbirati zamaške za dobrodelne namene. V Spodnjem Podravju in delu Prlekije sem obiskal vrtce, šole, razne ustanove, lokale in jim predlagal, naj zbirajo zamaške, ki sem jih enkrat na mesec prišel iskat. Prvo leto sem jih zbral 210 kilogramov, leto kasneje 400 kilogramov, tretje leto pa že šest ton, tako da jih je bilo treba odpeljati dvakrat v letu.
-
Uspešna zadruga pletilj islandskih puloverjev
Islandski pleteni puloverji z značilnim tradicionalnim vzorcem so postali simbol te severne dežele daleč zunaj njenih meja. Tamkajšnje ovce imajo dolgo dlako, njihova volna pa je mehka, lahka, vzdržljiva in vodoodporna. V hladnem podnebju Islandci cenijo pletena volnena oblačila že vsaj od 16. stoletja, v zadnjih desetletjih pa so postala modni dodatek in eden najbolj cenjenih spominkov obiskovalcev z vsega sveta. Leta 1977 so v Reykjaviku pletilje ustanovile zadrugo, ki jim omogoča dodatni zaslužek z ročnim pletenjem puloverjev, kap in šalov...
-
SPOZNAJTE JIH
»Odraščala sem v Zgornji Šiški. Imeli smo majhno polkletno stanovanje v hiši, ki je stala na robu travnikov in vrtov. V kuhinji je živela še mamina teta, starši in jaz smo si delili edino sobo. Največkrat sem šla na vrt kar skozi okno, ker me je bilo strah hoditi mimo temačnih kleti, še posebej, ko sem imela pouk popoldne in sem se vračala že v polmraku,« pravi 74-letna Lidija Jelovac.
Ker je bil oče športni pedagog, je bilo razgibano življenje njena prednost že od rojstva, zato ne preseneča, da je bila pri 13 letih slovenska mladinska prvakinja v umetnostnem kotalkanju. Osnovnošolska in gimnazijska leta so ji mimogrede minila, a vseskozi je veliko risala. »Moji zvezki so bili bolj porisani kot popisani.« Prestop iz gimnazije na likovno akademijo pa je bilo doživetje. »Nenadoma sem se znašla v okolju, kjer sem lahko počela tisto, kar me je najbolj veselilo. Bila sem očarana nad vsem, kar sem doživljala.
Od mizarja do partizanskega kurirja
SPOZNAJTE JIH
Veliko sem doživel in nikoli si nisem mislil, da bom dočakal takšno starost, je ob stotem rojstnem dnevu dejal Jože Tkavc, častni krajan Šempetra v Savinjski dolini.
Rodil se je 29. aprila 1925 v Andražu pri Polzeli in se izučil za mizarja pri mizarju Antonu Verdevu v Dobrteši vasi. Obrtno šolo je delal v Žalcu, Preboldu in Celju. Med nemško okupacijo so ga poslali na izpit zato, da so ga kot pomočnika lahko poklicali v vojsko. Kot nemški vojak je služil 14 mesecev v Avstriji in Berlinu. Maja 1944 je prišel domov na dopust, kar je izkoristil, in 6. junija 1944 odšel v partizane. Najprej na Ponikvo, nato na Graško goro in kurirsko postajo TVS34 v Šentvidu pod Uršljo goro, kjer je bil kurir do 9.
Suhokranjci ponosni na njeno delo
SPOZNAJTE JIH
Ustvarjalna dolenjska pisateljica in upokojena učiteljica Ivanka Mestnik je meseca maja obrnila 91. list svojega ustvarjalnega življenja. Pisateljica, ki s svojimi knjižnimi deli navdušuje staro in mlado, se v svojih delih vedno znova vrača k svojim koreninam v Suhi krajini.
Na jesen življenja živi v novomeškem domu starejših občanov, a se je tudi letos udeležila prireditve v rodni Drašči vasi, katere pobudnica je bila prav ona. V knjigi Krka, zelena žila do srca, ki jo je izdala leta 2019, je obudila spomine na pestro življenje ob strugi zelenega dolenjskega bisera. Takrat je dala pobudo, da bi se v njeni rojstni vasi ljudje družili ob Krki na kulturnih in drugih dogodkih.