Zdravje
Prehranska prva pomoč v času mene
Mena je obdobje v življenju ženske, ki se začne z usihanjem delovanja jajčnikov, kar privede do menopavze, običajno med 41. in 59. letom. V tej starosti se slabša tudi presnova. Telesu lahko pomagamo s kakovostnimi lahko presnovljivimi živili.
Najprej optimizacija beljakovinske prehrane. Eden izmed vzrokov zmanjšanja proizvodnje hormonov je poslabšanje presnove beljakovin. Okrog 45. leta starosti se zmanjša količina solne kisline v želodcu, manj je tudi encima za prebavo beljakovin. Sočasno pa se zmanjšuje sposobnost jeter in ledvic, ki imajo pomembno vlogo pri predelavi odpadkov presnove aminokislin v celicah.
Učinkovita je le dolgotrajna rehabilitacija
Zdravje
Po dolgoletnih prizadevanjih tako stroke kot bolnikov in svojcev so tudi bolniki s parkinsonovo boleznijo končno dobili pravico do obnovitvene rehabilitacije. Resda v zelo omejenem obsegu, za nekaj več kot 500 oseb, ki jih bodo izbrali v Trepetliki, društvu bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami.
V javnem razpisu za izbiro organizatorjev skupinske obnovitvene rehabilitacije so namreč na podlagi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju med upravičence prvič do zdaj uvrščeni tudi bolniki s parkinsonovo boleznijo, ki jih je blizu enajst tisoč. Na voljo imajo vse najsodobnejše oblike zdravljenja za učinkovito lajšanje težav v vseh fazah bolezni. »V nekaj tednih pride na slovenski trg še najnovejša terapija, ki omogoča kontinuirano 24-urno zdravljenje,« je ob svetovnem dnevu ozaveščanja o parkinsonovi bolezni...
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA
Nekateri ljudje doživljajo svet na črno-bel način, takšni pa so tudi njihovi čustveni odzivi, ki se kažejo z izbruhi ali duševnimi in telesnimi simptomi. Takšne osebe so lahko v nekem trenutku polne navdušenja in naklonjenosti, že v naslednjem pa ob najmanjšem razočaranju zapadejo v najgloblji obup ali bes.
V trenutku se lahko iz ljubečega partnerja ali zvestega prijatelja spremenijo v najhujšega sovražnika. Pogosto so pod stresom, saj zaradi slabe samopodobe in šibkejših prilagoditvenih mehanizmov veliko običajnih situacij doživljajo tudi kot hudo breme. Dovolj je že, da se mnenje bližnjega razlikuje od njihovega. Takšno življenje je tako polno vzponov in padcev.
O bolečinah v mišicah, sklepih in kosteh
Bolečine v mišicah, sklepih in kosteh, zategnjenost in okorelost telesa so neprijetne težave, ki vplivajo na kakovost življenja in nas obremenjujejo že pri enostavnih vsakodnevnih opravilih. Otežujejo nam gibanje, pomanjkanje gibanja pa vodi do novih težav.
Eden od razlogov je lahko starostna degenerativna obraba sklepov, možnih vzrokov za bolečine v sklepih, mišicah, nogah, hrbtenici, križu, vratu … pa je še kar nekaj. Lahko so posledica nepravilne drže, preveč sedenja, premalo gibanja, sunkovitih gibov in tudi različnih bolezenskih stanj, kot so išias, hernija, zdrs medvretenčnih ploščic ali neodkritih vnetij v telesu. Mišično-skeletne bolečine so velikokrat povezane z revmatičnimi obolenji. Kronične bolečine v mišicah in mehkih tkivih se lahko pojavijo tudi zaradi sprememb v delovanju centralnega živčnega sistema, kot so hormonske spremembe, spremembe v kemičnem ravnovesju v možganih, možganska kap in degenerativna obolenja možganov, avtoimunska obolenja ali razvoj centralne bolečine kot posledica velike telesne travme. Pogosto so bolečine prisotne tudi ponoči in kratijo spanec, tako pa vplivajo na utrujenost in psihično počutje, lahko pride do psiholoških motenj, kot so tesnoba, depresija in nespečnost. Kako si lahko pomagamo?
-
Cepljenje rešuje življenja
Cepljenje pomembno vpliva na celoten javnozdravstveni sistem in je pomembno znižalo umrljivost po celem svetu, so ob svetovnem tednu cepljenja poudarili strokovnjaki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred petdesetimi leti sprejela razširjeni program cepljenja, s čimer naj bi v tem času rešili 250 milijonov življenj. Slovenski nacionalni program pa ima še daljšo tradicijo, saj so bila sistematična cepljenja predpisana že v šestdesetih letih preteklega stoletja.
Starost, ji znamo prisluhniti?
maj '24Zdravje Starejši Medgeneracijsko
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ostareli bomo. Do takrat se nam bo uresničilo še nekaj življenjskih načrtov ter izpolnilo nekaj upanj in pričakovanj. Z novimi izkušnjami in novopridobljenimi znanji bomo morda še nekoliko preoblikovali svoja prepričanja in dogradili svojo osebnost.
Ko bomo ostareli in postali nemočni, bodo naši življenjski cilji izpolnjeni. Ne bomo več pogledovali v prihodnost, zavetje bomo iskali v udobju preteklosti. Z bližnjimi bomo podoživljali skupaj prehojene poti in se spominjali svojih uspehov. Ob spominih bomo ponovno zaživeli, zaradi preteklih uspehov se bomo počutili vredne. Bližnji nam bodo družba, varnost in neprecenljiva pomoč pri ohranjanju dostojanstva. Na starost bomo postali tudi trmasti. Svojih stališč in prepričanj, temelječih na življenjskih izkušnjah, ne bomo več pripravljeni spreminjati. Ne bomo se več pripravljeni prilagajati.
-
Zdravje
Z zobmi je tako kot z zdravjem – dokler z njimi nimamo težav, se sploh ne zavedamo, kakšno srečo imamo. Kako neprecenljivo je imeti popolno zobovje, ugotovimo šele, ko izgubimo zob ali celo več zob. V zadnjih desetletjih je zobozdravstvo tehnično tako napredovalo, da zmore uspešno pomagati tudi v teh primerih. Med najsodobnejše nadomestke spadajo zobni vsadki ali implantati.
K izgubi zob pripomorejo nepravilna nega in neredno obiskovanje ali celo neobiskovanje zobozdravnika; zobje čedalje slabše služijo svojemu namenu in nazadnje lahko ostanemo celo brez enega zoba ali več zob. K slabemu stanju zob, dlesni oziroma ustne votline pa vodijo še nekatere bolezni (na primer sladkorna bolezen, osteoporoza), razvade (zlasti kajenje), poškodbe (v nesreči, pri padcu, udarcu) in dedni dejavniki (na primer nagnjenost k parodontalni bolezni).
-
Gre za pogosto težavo žensk v vseh starostnih obdobjih. Zdravo vaginalno floro uravnavajo mlečnokislinske bakterije (laktobacili), ki so prevladujoče bakterije na vaginalni sluznici. Tvorijo biofilm, s katerim prekrivajo vaginalno sluznico. Proizvajajo mlečno kislino, ki vzdržuje kisel pH med 3,5 in 4,5 in na ta način preprečujejo pritrditev in kolonizacijo patogenih bakterij na sluznici, razrast glivic in drugih neželenih mikroorganizmov. Laktobacili izločajo v nožnici tudi vodikov peroksid, ki zavira razrast patogenih bakterij. V nožnici so namreč prisotne še druge bakterije in pri približno 30 odstotkih žensk tudi Candida albicans. Na količino laktobacilov vpliva tudi ženski hormon estrogen.
Najprej pometimo pred svojim pragom
Psihologija
Včasih rečemo, če bi najprej pometli pred svojim pragom, niti ne bi imeli časa ali energije pometati pred tujim, torej komentirati, se vznemirjati zaradi vedenj in dejanj drugih. Šele ko se zavemo svojih dejanj, imamo pravico obsojati ali kritizirati druge za stvari, ki jih pri drugem ne odobravamo. Ampak zakaj se sploh ukvarjamo z drugimi?
Starejši gospe sta pred trgovino srkali kavo. »Kako zelo me jezijo mladi, ki se odločijo za družino samo zato, da bi se lahko postavili pred drugimi, da so odrasli, da razumejo življenje, da jih lahko zdaj, ko so postali starši, obravnavajo kot odgovorne posameznike. Pa žal večina ni niti odgovorna niti pripravljena na prevzem tako pomembne naloge, kot je starševstvo.« Druga pripomni: »Se strinjam, da bi morala biti odločitev za potomce odraz želje, da moški in ženska zmoreta otroku dati tisto, kar za svoj zdravi razvoj potrebuje – čustveno varnost, zadovoljitev materialnih potreb in predvsem njun čas. Ampak zakaj tebe odločitev za potomstvo drugih tako zaposluje, saj imaš svoje otroke, ki ti delajo družbo?«
-
Urinska inkontinenca je najpogostejša pri starejših, čeprav ni neposredno povezana s staranjem. Največje tveganje za inkontinenco imajo ženske v menopavzi, moški s težavami s prostato in ljudje s kognitivnimi motnjami.
Čeprav je nehoteno uhajanje urina precej pogosto, pa ga še vedno spremljajo občutek sramu, začetno zanikanje težave, slaba samopodoba ter pozen obisk pri zdravniku. Ob začetku težav mnogi najprej prilagodijo svoje navade in življenje. Predvsem zmanjšajo količino popite tekočine, kar lahko še poveča težave, saj zaradi koncentriranega urina prihaja do vzdraženosti mehurja. Omejijo tudi svoje družabno življenje, da jim ne bi med nenadnim smehom ali kašljem uhajal urin, nosijo temnejša oblačila, da bi bili morebitni madeži manj opazni, hodijo prevečkrat na stranišče »za vsak slučaj«, kar povzroči prekomerno aktiven mehur, nosijo higienske vložke, ki niso namenjeni težavam z uhajanjem urina ...
