Zdravje
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetidecember '24Zdravje Oskrba
NESPEČNOST PRI STAREJŠIH
Bralka sprašuje, kako se spopasti z nespečnostjo, saj opaža, da njen 79-letni mož zvečer težko zaspi, ponoči se večkrat zbuja. Čez dan je utrujen, opaža motnje pozornosti in razdražljivost.
Spanje je izredno pomemben proces v naših življenjih, saj prespimo skoraj tretjino življenja – eni več, drugi manj. S starostjo se čas spanja krajša in posamezniku lahko zadostuje tudi pet ur spanja. Kajti ni tako zelo pomembna dolžina spanja kot pa njegova učinkovitost, torej tista količina, ki nam omogoča, da se zbudimo spočiti in normalno opravljamo dnevne aktivnosti.
-
Pesem na dan drži demenco stran
Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...
-
Dobro počutjedecember '24Zdravje
Zdravje Vprašajte dermatologinjo
Bralec Janez piše, da se mu je kot vsako zimo do zdaj spet pojavilo srbeče lasišče, in sprašuje, kako si lahko pomaga.
Pozimi običajno zaščitimo glavo pred nizkimi temperaturami z raznimi pokrivali. Ob tem se lasišče bolj znoji in lasje se hitreje mastijo. Neredko si jih tudi umivamo manj pogosto kot poleti. V mikroflori kože celega telesa, tudi lasišča, je glivica kvasovka Malassezia furfur, ki sicer ne povzroča težav, ob obilnejšem znojenju pa se rada namnoži in povzroča rahla vnetja in srbenje predvsem na lasišču, ob nosu in na koži prsnega koša. Koža lasišča je rahlo pordela, lahko se nekoliko lušči, lasje so bolj mastni. Gre za t. i.
-
Dobro počutjedecember '24Zdravje
Zdravje
Raziskave dokazujejo, da usmerjena telesna vadba zelo koristi pri blaženju zgodnjih degenerativnih sprememb kolenskih sklepov.
Bolečine v kolenih mučijo veliko starejših, zlasti nekdanje fizične delavce in športnike ter ljudi s prekomerno telesno težo. Najpogosteje so posledica okvare in posledične degeneracije kolenskega sklepa. Nagnjenost k tej bolezni pa je tudi genetsko pogojena. Za starejše je možnost gibanja ena najpomembnejših dejavnosti za ohranjanje samostojnosti, zato je treba poiskati pomoč že ob prvih znakih te bolezni. Zdravstveni dom Ljubljana ima odlično publikacijo Navodila pacientom z artrozo kolena, ki jo je mogoče dobiti tudi na njihovi spletni...
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetidecember '24Zdravje
POVIŠAN HOLESTEROL
Devetinštiridesetletni bralec se že dve leti ukvarja s povišano vrednostjo holesterola LDL. Vrednosti nihajo med 3 in 4 mmol/l, HDL je višji, trigliceridi so normalni. V prvem letu je z zdravo prehrano in redno telesno dejavnostjo spremenil življenjski slog, še naprej je jemal prehranske dodatke, vendar je bilo brez sprememb. Pred meseci je začel jemati statine (Sorvasta 20 mg). Vendar so vrednosti holesterola LDL še vedno 3,6 mmol/l. Sprašuje, kaj lahko še naredi in zakaj mu ne uspe znižati vrednosti.
Naravno lajšanje nadležnega prehlada
Dobro počutjedecember '24Zdravje
Prehladna obolenja so najpogostejša zdravstvena težava, ki nas še posebej nadležno spremlja v jesenskih in zimskih mesecih. Povzročitelji prehlada so različni virusi, ki se naselijo v sluznici zgornjih dihal. Običajno izzveni v sedmih do desetih dneh, neprijetne simptome, ki ga spremljajo, pa si lahko olajšamo.
Kako se ubraniti pred prehladom? Najboljša je seveda preventiva. Najpogosteje se okužimo z dotikanjem površin, na katerih so virusi, ki jih nato z rokami prenesemo na očesno ali nosno sluznico. Najpomembnejši ukrep v boju z virusi je zato temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom po vsaki uporabi javnih prevozov ali vozičkov v trgovini ter pred vsakim obrokom ali pripravo hrane. Imunsko odpornost okrepimo z veliko gibanja na svežem zraku, uživanjem raznovrstne hrane z veliko sadja in zelenjave ter dovolj spanja. A včasih tudi to ni dovolj, da bi se izognili nadležnemu prehladu.
Kako naprej tudi na področju invalidskega in zdravstvenega zavarovanja
Dobro je vedetidecember '24Zdravje Pokojnine
Na 7. konferenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o kateri smo delno poročali že v novembrski reviji, so pozornost namenili tudi invalidskemu in zdravstvenemu zavarovanju, absentizmu, delu izvedenskih organov, klinični prehrani in tudi dodatnemu pokojninskemu zavarovanju.
Danijel Kastelic, državni svetnik in predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta RS, je poudaril velik pomen zagotavljanja visokega nivoja socialne varnosti invalidov in posameznikov z (začasno) zmanjšano delovno zmožnostjo s poudarkom na invalidskem zavarovanju kot glavni varovalni mreži. Ker se danes invalidi vse bolj prepoznavajo kot potencialni del delovno aktivnega prebivalstva, bo v okviru napovedanih sprememb sistema treba zagotoviti učinkovit sistem poklicne, medicinske in socialne...
Imate težavo z napihnjenostjo?
Dobro počutjedecember '24Zdravje
S to težavo se občasno sreča skoraj vsak. Čeprav običajno ne gre za nevarno stanje, lahko napihnjenost vpliva na kakovost življenja.
Pogosto jo spremljajo občutek polnosti in pritiska v trebuhu in vidno napihnjen trebuh, bolečine v trebuhu ali krči ter riganje ali sproščanje plinov. Simptomi so večinoma neprijetni, vendar niso vedno znak resnejših zdravstvenih težav. Vzroki za napihnjenost so pogosto povezani z našimi navadami ali življenjskim slogom.
Nabiranje plinov v prebavnem traktu največkrat povzročijo hitro prehranjevanje, premalo prežvečena hrana, uživanje gaziranih pijač in hrane, kot so fižol, brokoli, čebula, alergije ali intolerance (laktozna intoleranca in občutljivost za gluten), stres, stranski učinki nekaterih zdravil (nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen in diklofenak), odvajala ter nekatera zdravila za srce in zdravljenje kroničnih bolezni (sindroma razdražljivega črevesja, celiakija, žolčnih kamnov, sladkorne bolezni) ter vnetnih črevesnih bolezni (Crohnove bolezni, ulceroznega kolitisa).
-
S prazničnimi dobrotami črevesje ni prav zadovoljno. Naravna hrana za koristne bakterije so namreč toplotno neobdelane vlaknine. V hrani za praznike pa po navadi prevladujejo toplotno obdelana in manj zdrava živila. Pomagamo si lahko tako, da povečamo količino probiotika (ki ga je že sicer priporočljivo uživati) do tiste mere, ki zagotavlja, da blato nima neprijetnega vonja; takrat je črevesna biota uravnotežena.
Probiotična živila vsebujejo bakterije, ki so črevesju koristne. Mednje uvrščamo tudi probiotike, ki so v naši družbi tradicionalni, to so zelnica, repnica in kislo mleko, a žal ne vsebujejo dovolj bakterij, da bi odpravili neprijeten vonj blata. Po naših izkušnjah je črevesna biota uravnotežena, ko na stranišču za nami ni neprijetnega vonja in ni potrebno prezračevanje. Tako stanje lahko dosežemo s probiotiki, ki imajo večje število dobrih bakterij kot tradicionalni probiotiki. Imenujem jih koncentrirani probiotiki.
-
Dobro počutjedecember '24Zdravje
Zdravje
V šestih slovenskih krajih delujejo ambulante za osebe, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, a potrebujejo zdravstveno in psihosocialno pomoč, in sicer v Mariboru, Novi Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani in na Jesenicah.
Novembra so si izmenjali izkušnje zdravstveni delavci iz štirih ambulant. V njih prostovoljno delajo večinoma upokojeni zdravniki in medicinske sestre, brezplačno jim pomagajo različni specialisti in drugi zdravstveni izvajalci. Kot so povedali, imajo največ težav s pridobivanjem medicinsko-tehničnih pripomočkov in z zagotavljanjem zobozdravstvene oskrbe, medtem ko jim zdravila največkrat prinesejo svojci umrlih. Bolnikom brez zavarovanja, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, stroške oskrbe krije ministrstvo za zdravje.
