Zdravje
Gibanje olajša bolečine v mišicah in sklepih
ZDRAVJE
Za različnimi revmatičnimi obolenji lahko zboli vsak, in to ne glede na spol ali starost. Izraz revmatizem ljudje uporabljamo kar za vse bolečine v sklepih in mišicah. V resnici pa revmatične bolezni delimo v pet večjih skupin: osteoartrozo, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatske bolezni, sklepna vnetja, povzročena s kristali, in sistemske bolezni vezivnega tkiva.
V grobem pa jih delimo na vnetne in nevnetne. »Vnetne imajo običajno agresivnejši potek in lahko nezdravljene vodijo tudi v invalidnost, poleg sklepov pa lahko prizadenejo tudi mišice, kožo in notranje organe, na primer pljuča, srce, ledvice, živčevje,« je začela mag. Alenka Šipek Dolničar, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije, zaposlena na Kliničnem oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana in v zasebni revmatološki ambulanti v Murglah.
Bodite v senci in pijte dovolj tekočine
Vročina škodljivo vpliva na počutje in zdravje, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj ljudje zmanjšajo izpostavljenost vročini in se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore. Priporočajo tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih, zadostno uživanje tekočin in lahka oblačila.
Visoke temperature so lahko razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi, pa opozarjata Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino Interne klinike in doc. dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana. Bolj ogroženi so tisti, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. Še posebej pa naj bodo skrbi deležni onemogli ljudje, ki so odvisni od oskrbe drugih oseb in tisti starejši, ki sicer živijo sami.
Z razstrupljanjem telesa do boljšega počutja
Zdravje
Na čiščenje telesa se običajno spomnimo, ko nas slabo počutje začne opominjati, naj odstranimo strupe, ki so se nabrali v našem organizmu. Predvsem je treba očistiti in okrepiti jetra, ki po kitajski medicini pripadajo toplejšemu času, nato pa je na vrsti že krepitev srca, ki bo najbolj obremenjeno poleti.
Kako se tega lotiti varno, smo povprašali naturopatinjo Simono Domjan iz naturopatskega centra SanteVital v Radencih. »Znaki zastrupljenosti telesa so navadno utrujenost, počasna prebava, nakopičena telesna teža, težave z vidom, alergije, težave s kožo, podočnjaki in slaba koncentracija. Strupi pridejo v telo z dihanjem, hrano, vodo, čistili in kozmetiko, poleg tega pa so lahko toksična tudi naša oblačila in oprema v stanovanjih. Posebno nevarna so lepila v poceni pohištvu iz ivernih plošč in druge kemične snovi v opremi, talnih oblogah in...
Kako ponovno do kakovostnega spanca?
Ko smo odraščali, smo se zvečer kar prilepili na posteljo. Spanje je bilo globoko. Takega potrebujemo, saj se v njem življenjski procesi najbolje obnavljajo. Žal pa ga je s staranjem vse manj. Ga lahko spet prikličemo?
Ko se stemni, se začne iz žleze češerike izločati hormon spanja melatonin. Ta povzroči, da se možgansko valovanje umirja, telesna temperatura zniža, utrip srca upočasni in telo se potopi v spanje. Po približno 45 minutah dosežemo globok spanec. Kakih 30 do 40 minut vztrajamo v tem stanju. Nato se začnemo dvigati v plitko spanje in v polsen REM; v tej fazi spanja slišimo zvoke iz okolja, s čimer nam narava omogoča, da nezavedno preverjamo, ali je okolje varno. V prvi polovici spanja se potem še približno dvakrat spustimo do globokega sna. Tak ritem omogoča, da se v razmerah, ko ni možnosti za dovolj spanja, že v prvih urah spanja najhitreje regeneriramo.
Zobni vsadek je samo nadomestek
Zdravje
Na prispevek o zobnih vsadkih, ki smo ga objavili v majski Vzajemnosti, smo prejeli odziv zobozdravnika Matjaža Rodeta, dr. dent. med. Kot eden prvih strokovnjakov na področju dentalne implantologije v Sloveniji je želel opozoriti na zavajanja pacientov, ki jih lahko zasledimo v medijih.
Pacienti želijo vedno pogosteje od zobozdravnika dobiti garancijo, da bo zdravljenje bolezenskih okvar v njihovih ustih potekalo brez zapletov. Predvsem marsikatere zanima, ali je res, kar objavljajo številni zobozdravniki in zobozdravnice na svojih informativnih straneh, kjer stoodstotno garantirajo dosmrtni uspeh pri vstavljanju zobnih vsadkov oziroma dentalnih implantatov in jih označujejo kot najboljšo rešitev manjkajočih zob. Naj takoj pripomnim, da v medicini in stomatologiji stoodstotnega uspeha zdravljenja ali rehabilitacije ni mogoče zajamčiti, prav nasprotno: možnost neuspeha je realni strokovni vsakdanjik, zato so take informacije neresnične.
50 let slušnih aparatov v Sloveniji
Letos mineva 50 let, odkar je Peter Kropivšek v Slovenijo in takratno Jugoslavijo pripeljal prve slušne aparate blagovne znamke Widex. V tistem obdobju je bilo potrebnih veliko stvari, ki so nam danes samoumevne, postaviti na svoje mesto: vzpostaviti sodelovanje z zdravniki, urediti zadeve na področju zdravstvenega zavarovanja in subvencioniranja slušnih aparatov, se nasploh bolj približati naglušnim ... Začelo se je z dvema ambulantama v Ljubljani in Mariboru, kjer so na podlagi napotnice predpisovali slušne aparate, danes pa je mreža ambulant in Widexovih slušnih centrov zelo razširjena – najdete jih kar na 12 lokacijah po vsej Sloveniji.
-
Prepoznajmo znake možganske kapi
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. Več kot 40.000 oseb ima trajne posledice po kapi. Tako Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot tudi Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije se trudita izboljšati oskrbo bolnikov z nastalo možgansko kapjo, med drugim opozarjajo, da vpliva tudi na njihove svojce in družbo. Veliko dejavnosti posvečata informiranju o prepoznavanju znakov možganske kapi. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrega ukrepanja in prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor), R – roka (delno ali popolnoma ohromela roka), O – obraz (povešen ustni kot, nesimetričen obraz) in M – minuta (takoj pokličemo 112). Najpogostejša je ishemična možganska kap, ki pa ne prizadene le starejših, čeprav pojavnost močno naraste po 75. letu starosti.
Bo kdaj vadba predpisana na recept?
aktualno
Zakaj telesna vadba ni sestavni del zdravljenja, če pa raziskave dokazujejo, da je ključni dejavnik za zdravje in kakovostno bivanje starejših? Zakaj nam zdravnik namesto zdravil na recept ne predpiše gibanja? O tem so se spraševali udeleženci posveta o gibalni obravnavi starejših, ki je potekal na ljubljanski fakulteti za šport.
Pripravil ga je raziskovalno-razvojni center za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje, ki deluje v sklopu ljubljanske univerze. Kot je poudaril koordinator centra in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlado Dimovski, je namen centra povezovati različne partnerje k oblikovanju skupnih projektov in jih prenašati v prakso. »Vemo, da se starosti ne moremo izogniti, lahko pa se nanjo prilagodimo in izboljšamo produktivnost v starejših letih ter ne nazadnje kakovost življenja,« je poudaril. Pri tem ima ključno vlogo gibanje, ki deluje preventivno in ima tudi zelo koristne učinke pri kroničnih bolnikih in osebah z demenco.
-
Psihologija
V mnogih knjigah lahko preberemo, kako imamo moč oblikovati in spreminjati tako svoje življenje kot dogodke, ki jih doživljamo zgolj na način, da si iskreno želimo nečesa, pa naj bo to ljubezen, denar, zdravje ali nove poslovne priložnosti. A kako te stvari pritegniti v svoje življenje?
Nekaterim se sanje uresničijo na način, da veliko meditirajo in v meditaciji, spremenjenem stanju zavesti, pošiljajo signale višji sili, v katero verjamejo (Bogu, Univerzumu …), na primer, kako pomemben bi bil zanje partner, ki bi jih ljubil in spoštoval. Spet drugi si pomagajo z molitvijo, obiskovanjem verskih obredov, zakramenti in različnimi drugimi verskimi rituali. Tretji verjamejo, da če se bodo družili z ljudmi, ki so na primer poklicno uspešni, se bodo tudi sami nekako nalezli omenjene lastnosti in postali uspešnejši pri svojem poslu. Lahko verjamemo tudi, da nam pomagata odpovedovanje svojim potrebam in nesebično služenje drugim. Menimo, da moramo biti poplačani za vsa dobra dela, ki jih opravljamo, in postajamo nesebični altruisti.
Kongres medicinskih izvedencev Slovenije
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
V Laškem je 11. do 12. aprila potekal že sedmi Mednarodni kongres medicinskih izvedencev Slovenije, ki smo ga skupaj organizirali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije in Thermana Laško.
Zgodovina kongresov medicinskega izvedenstva sega v april 2009, ko je bil prvi kongres, takrat na temo ortopedije, letos je bil že sedmi, tokrat na temo psihiatrije, in lahko bi rekli, da gre za enega večjih dogodkov na področju izvedenstva.