Zdravje
K zdravniku ob dolgotrajnem kašlju
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Kot vsako leto je s hladnim obdobjem prišlo tudi obdobje gripe, prehladov in kašlja. Kar navajeni smo, da nas vsake toliko doleti. Kašelj je sicer naravni obrambni refleks, ki skrbi, da so naše dihalne poti čiste in prehodne. Ne pojavi pa se le takrat, ko je v njih sluz ali tujek, včasih nas na kašelj draži kar tako, na suho, da nam krati spanec, izkašljamo pa nič. Takrat si težko predstavljamo, da naj bi nam prinašal kakšno korist, in v resnici je le moteč znak bolezni in ne prispeva k okrevanju.
-
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Vprašajte dermatologinjo
Bralka navaja, da se ji je z leti močno povesila koža nad očmi. Ne le da je zaradi povešenih vek vedno videti utrujeno, ima tudi občutek, da motijo njen vid. Sprašuje, s katerimi posegi bi lahko popravila videz oči.
Kot se z leti stara koža po celem telesu, potekajo procesi staranja kože tudi na vekah. V koži se zmanjša tvorba kolagena in elastina, postane tanjša ter manj čvrsta in tako se veke posledično povesijo. V nekaterih družinah celo obstaja genetska predispozicija za hitrejše in izrazitejše povešanje vek. Oseba ima zaradi povešenih vek običajno utrujen ali žalosten videz. A niso samo estetska težava, zmanjšajo lahko tudi vidno polje, kar lahko povzroča težave pri določenih aktivnostih.
-
V razvitem svetu je kronično zaprtih približno 20 odstotkov ljudi. S staranjem se ta delež povečuje. V domovih za ostarele v ZDA že 74 odstotkov stanovalcev vsakodnevno uživa odvajala. Kako si pri tem lahko pomagamo zlasti na stara leta?
Debelo črevo je skladišče rezervne vode. Ko je primanjkuje, se blato v zadnjem delu debelega črevesa izsuši in zapeka je tu. Dobro bi bilo popiti vsaj 1,5 litra vode na dan. Marsikdo, ki ima težave s srcem, pa veliko vode niti ne sme popiti, saj mu zastaja v telesu.
-
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Zaužijemo preveč soli
Sol res predstavlja ključni vir joda v prehrani, vendar pa odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo približno deset gramov soli na dan, kar je dvakrat več od priporočenega vnosa, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Le 12 odstotkov zaužije manj kot pet gramov soli na dan, kot priporočajo smernice zdrave prehrane. Zato je pri nakupu živil dobro preveriti vsebnost soli, pri čemer nam lahko pomaga t. i. prehranski semafor, ki ga najdemo v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš. Nasvete, kako še lahko zmanjšujemo vnos soli, pa lahko preberemo na spletni strani manjsoli.si.
-
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Prvi zelo pomembni korak je, da to sami sebi priznate in da potrebujete pomoč. Nato obiščete svojega zdravnika, ki vas bo napotil do specialista otorinolaringologa. Če oceni, da bi potrebovali slušni aparat, se z izvidi oglasite v najbližjem slušnem centru, kjer vam bodo slušni akustiki svetovali pri izbiri ustreznega modela.
Slušni akustik se bo z vami pogovoril in vam svetoval najustreznejšo izbiro aparatov, razložil delovanje in kako ravnati z njimi. Slušni aparat lahko testirate v svojem domačem okolju. Po dogovorjenem času bosta skupaj z akustikom preverila, ali ste se navadili na uporabo slušnega aparata in ali ga je treba še kako drugače nastaviti.
Tudi prenizek tlak povzroča težave
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Zdravje
Več kot tretjina odraslih ljudi ima zvišan krvni tlak, ki lahko vodi do resnih zdravstvenih obolenj. Zato o zniževanju tlaka pogosto pišemo. Veliko manj pozornosti pa posvečamo prenizkemu krvnemu tlaku, ki sicer ne ogroža zdravja, a lahko povzroča težave.
Da je krvni tlak prenizek, lahko posumimo ob znakih, kot so utrujenost, omotica ali vrtoglavica, šumenje v ušesih, težave z zbranostjo, slabost, celo omedlevica. Med najpogostejšimi vzroki nižjega tlaka je dehidracija. Če celice v telesu ne dobijo dovolj vode, se krvne žile zožijo, ledvice pa proizvajajo manj urina. To se še posebej hitro zgodi, kadar se močno potimo na primer zaradi poletne vročine ali visoke telesne temperature, če imamo prebavne težave (bruhanje, driska) ali pa smo fizično aktivni, pa ob tem pozabimo piti.
Krepitev pljuč z naravnimi metodami
Dobro počutjejanuar '25Zdravje
ZDRAVJE
V hladnih dneh smo izpostavljeni velikim temperaturnim spremembam in pomanjkanju sončnih žarkov. Vse to poveča našo dovzetnost za prehlade, gripo in druga obolenja. Vendar je mogoče zaščititi in okrepiti dihala, predvsem pljuča, in to na čim naravnejši način.
Kot pravi Simona Domjan iz naturopatskega centra SanteVital, so pljuča ključni organ našega dihalnega sistema in imajo pomembno vlogo pri preskrbi telesa s kisikom. »Naturopati jim posvečamo največ pozornosti jeseni, ko se najpogosteje pojavljajo prehladna obolenja.« V dihalih se tedaj začnejo nabirati sluzi, ki lahko postanejo gojišče škodljivih bakterij in virusov, ki povzročajo okužbe (infekcije). »Če so pljuča polna sluzi in kašljamo, moramo najprej spremeniti prehrano, začasno odstranimo živila, ki v telesu proizvajajo sluz, to so...
-
Dobro počutjejanuar '25Zdravje
Pri zaprtju so lahko koristne spremembe življenjskega sloga, vendar pa te niso vedno učinkovite, zato si marsikdo pomaga z odvajali, kot so odvajala z vlakninami, vezalci vode, probiotiki, razni čaji in zdravila za odvajanje.
Mit št. 1: Če ne grem na blato vsak dan, imam zaprtje.
Resnica: Pogostost odvajanja blata je pri posameznikih različna. Normalno je, če gremo na blato od trikrat na teden do trikrat na dan. O zaprtju običajno govorimo takrat, kadar se pojavijo težave pri odvajanju, imamo občutek nepopolnega praznjenja ali trdo blato.
-
Dunaj bo demenci prijazen
Na Dunaju je v letu 2024 živelo skoraj dva milijona prebivalcev, med njimi 450.000 starejših od 60 let. Zaradi vse starejšega prebivalstva so v glavnem avstrijskem mestu že leta 1996 ustanovili urad zastopnika pravic starejših občanov in na ta položaj je župan Dunaja januarja 2022 imenoval Sabine Hofer-Gruber. Med njenimi glavnimi cilji je narediti mesto prijaznejše do ljudi z demenco, ki jih je na Dunaju okrog 30.000. V ta namen so ustanovili platformo Demenci prijazen Dunaj, ki povezuje različne organizacije, mestna okrožja, posameznike ter...
Odpornost proti antibiotikom ogroža zdravje
Dobro počutjejanuar '25Zdravje
Zdravje
Odkritje penicilina leta 1928 in široka uporaba antibiotikov od konca štiridesetih let prejšnjega stoletja sta rešila mnogo otrok in odraslih prezgodnje smrti. Žal pa postajajo bakterije, ki povzročajo vnetja, vedno bolj odporne proti njim. Odpornost proti antibiotikom je po vsem svetu priznana kot ena od največjih groženj zdravju v 21. stoletju.
Odpornost proti antibiotikom je oblika odpornosti proti zdravilom, pri kateri so nekateri (ali redkeje vsi) deli družin mikroorganizmov, navadno bakterij, sposobni preživeti kljub izpostavljenosti enemu ali več antibiotikom. Patogeni (to so mikroorganizmi, ki povzročajo vnetja), odporni proti več antibiotikom, se imenujejo večkratno odporni (multirezistentni) patogeni. Odpornosti proti antibiotikom ne razvijejo ljudje, temveč mikrobi. Medtem ko so bili antibiotiki nekoč čudežno zdravilo, so zdaj skoraj popolnoma neuporabni proti določenim...