Zdravje
Najprej pometimo pred svojim pragom
Psihologija
Včasih rečemo, če bi najprej pometli pred svojim pragom, niti ne bi imeli časa ali energije pometati pred tujim, torej komentirati, se vznemirjati zaradi vedenj in dejanj drugih. Šele ko se zavemo svojih dejanj, imamo pravico obsojati ali kritizirati druge za stvari, ki jih pri drugem ne odobravamo. Ampak zakaj se sploh ukvarjamo z drugimi?
Starejši gospe sta pred trgovino srkali kavo. »Kako zelo me jezijo mladi, ki se odločijo za družino samo zato, da bi se lahko postavili pred drugimi, da so odrasli, da razumejo življenje, da jih lahko zdaj, ko so postali starši, obravnavajo kot odgovorne posameznike. Pa žal večina ni niti odgovorna niti pripravljena na prevzem tako pomembne naloge, kot je starševstvo.« Druga pripomni: »Se strinjam, da bi morala biti odločitev za potomce odraz želje, da moški in ženska zmoreta otroku dati tisto, kar za svoj zdravi razvoj potrebuje – čustveno varnost, zadovoljitev materialnih potreb in predvsem njun čas. Ampak zakaj tebe odločitev za potomstvo drugih tako zaposluje, saj imaš svoje otroke, ki ti delajo družbo?«
-
Urinska inkontinenca je najpogostejša pri starejših, čeprav ni neposredno povezana s staranjem. Največje tveganje za inkontinenco imajo ženske v menopavzi, moški s težavami s prostato in ljudje s kognitivnimi motnjami.
Čeprav je nehoteno uhajanje urina precej pogosto, pa ga še vedno spremljajo občutek sramu, začetno zanikanje težave, slaba samopodoba ter pozen obisk pri zdravniku. Ob začetku težav mnogi najprej prilagodijo svoje navade in življenje. Predvsem zmanjšajo količino popite tekočine, kar lahko še poveča težave, saj zaradi koncentriranega urina prihaja do vzdraženosti mehurja. Omejijo tudi svoje družabno življenje, da jim ne bi med nenadnim smehom ali kašljem uhajal urin, nosijo temnejša oblačila, da bi bili morebitni madeži manj opazni, hodijo prevečkrat na stranišče »za vsak slučaj«, kar povzroči prekomerno aktiven mehur, nosijo higienske vložke, ki niso namenjeni težavam z uhajanjem urina ...
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '24Zdravje Oskrba
STISKE ČLOVEKA Z DEMENCO PONOČI
Bralka prosi za nasvet in pomoč pri načinih umirjanja svoje mame, ki ima demenco. Nemir se pojavlja predvsem v nočnem času, ko ne more zaspati in se sooča s številnimi strahovi in neželenimi obnašanji.
Včasih se zdi, da demenca vso svojo moč in zobe pokaže ravno ponoči, zato je bistvenega pomena prepoznati situacijo, ki človeka z demenco spravi v hudo stisko. Priprava na nočni počitek se ne začne v večernem času, pač pa že mnogo prej. Že podnevi mu ponudimo različne dejavnosti, ki bodo zaposlile njegovo telo in um ter poskrbele, da bo v nočnem času lažje zaspal. Izjemno pomembno je ustvarjanje dnevno-nočnega ritma. Zjutraj, ko vstane, ga spodbujamo, da se preobleče v dnevna oblačila, saj bo zvečer, ko ponovno obleče pižamo, lažje razumel, da je prišel čas za počitek. Če le lahko, naj obroke poje za mizo, ne v postelji. Čez dan naj se življenje odvija v običajnem ritmu, ne zatemnimo prostorov, bodimo aktivni in glasni, omejimo mu popoldanski počitek, proti večeru pa naj se aktivnosti umirjajo, govorimo tišje ter zmanjšamo jakost svetlobe.
Časovni razmik med obroki utegne vplivati na zdravje
Zdravje
Rezultati raziskave o občasnem postenju kažejo na morebiten negativen vpliv časovno omejenega prehranjevanja oziroma nekajurnega postenja, navade, ki v svetu postaja vse bolj priljubljena.
Analiza prehranskih navad 20.078 odraslih prebivalcev ZDA, ki so bili vključeni v nacionalno raziskavo o zdravju in prehrani, je pokazala, da imajo ljudje, ki omejujejo dnevne obroke na manj kot osem ur, večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi s tistimi, ki imajo dnevne obroke v razponu od 12 do 16 ur, poroča portal Medscape.
-
Vprašajte dermatologinjo
Bralka Sanja iz Postojne piše, da je stara 69 let in ima že vse življenje težave z obilnim potenjem, ki je moteče in se je v zadnjih letih še poslabšalo. Sprašuje, kako si lahko pomaga.
Znoj izločajo žleze znojnice, ki so razporejene po vsem telesu, še posebej veliko jih je na dlaneh, podplatih, pazduhah, čelu in vratu. Z izločanjem znoja odvajamo odvečno telesno temperaturo zaradi vročinskih bolezni, fizičnih aktivnosti in dela, še posebej v toplem vremenu. Znojnice v pazduhah, okrog popka in v predelu genitalij postanejo aktivnejše v puberteti pod vplivom spolnih hormonov. Povečano potenje se lahko pojavi ob psihičnih obremenitvah, zaradi obolenja ščitnice in spremembe hormonov v menopavzi. Občutek prekomernega potenja ali hiperhidroze lahko povzroči tudi uporaba premastnih mazil v toplejših mesecih.
Cigaretni ogorek zastrupi 1.000 litrov vode
Letošnja tema dneva Zemlje je Planet proti plastiki in poziva k zmanjšanju uporabe plastike v korist zdravja vseh živih bitij našega planeta. Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le kratek čas, v okolju pa lahko ostane več sto let, preden se razgradi. Med njimi je ogromna količina cigaretnih ogorkov.
Ti so najpogostejša smet na morskih obalah in med glavnimi krivci za kopičenje plastike v morju. V pokajeni cigareti je lahko 7.000 različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa 4.000. Mnoge od teh so dokazano škodljive. Posamezen cigaretni ogorek lahko zastrupi približno 1.000 litrov vode. Ogorki v vodi razpadejo v mikroplastiko in škodujejo ekosistemu, kar je bilo dokazano z več študijami. Na to opozarja razstava umetniških del, oblikovalskih izdelkov in instalacij z uporabo smeti iz morja, ki jo je pripravilo kulturno-ekološko društvo Smetumet. Razstavo z naslovom Morje čikov: Človek v času plastike si lahko do 19. maja 2024 ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju.
Varstvo podnebja je človekova pravica
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj podalo prvo razsodbo, povezano z globalnim segrevanjem, in sicer na pobudo skupine starejših Švicark, ki se zavzemajo za varstvo podnebja ter pravico do življenja zase in za svoje vnuke.
Sodišče je ugotovilo, da je Švica kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, saj si ni v zadostni meri prizadevala za preprečevanje podnebnih sprememb. Odkrilo je številne pomanjkljivosti v procesu vzpostavljanja ustreznega nacionalnega okvirja v boju proti podnebnim spremembam. Med drugim denimo Švica ni količinsko opredelila nacionalnih omejitev emisij toplogrednih plinov, poročanje nemške tiskovne agencije dpa povzema STA.
-
ZDRAVJE
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 žensk na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih umre za rakom. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste, in sicer za okoli dva odstotka letno.
Povprečna starost bolnic je 62 let. Zbolijo lahko tudi zelo mlade ženske, okoli dva odstotka je mlajših od 35 let, odstotek pa je moških. »Nastanek raka dojk in tudi drugih vrst raka je zapleten in dolgotrajen proces. Gre za kopičenje napak (okvar, mutacij) na genih. V nekem trenutku, ko je kombinacija napak ravno prava, se celica spremeni v rakavo (maligno) ter ni več normalna. Za normalne celice je značilno, da ostajajo na mestu, kjer so zrasle, da nekaj časa živijo, nato propadejo in jih nadomestijo nove.
-
Z utrujenimi, oteklimi in bolečimi nogami se pogosto srečujejo zlasti starejši. Lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja. Težava je še izrazitejša, ko so dnevi toplejši.
Dobro je, če težave z venami pravočasno prepoznamo, saj lahko učinkovito ukrepamo in preprečimo, da bi postale kronične. Po daljšem stanju ali ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more učinkovito prečrpati navzgor proti srcu. Pomagamo si lahko tako, da noge sede ali leže dvignemo nad višino srca. Na ta način olajšamo pretok venozne krvi proti srcu, zaradi česar se zmanjšajo utrujenost, občutek teže in otekline nog. Venam prija tudi hladna voda, ker jih krči.
-
Vprašajte dermatologinjo
Gospa Anica iz okolice Kranja, ki se zdravi zaradi krčnih žil, že nekaj let opaža, da nohti na nogah postajajo rumenkasti in nekoliko zadebeljeni. Zanima jo, ali gre za glivično okužbo. Ko se je pred kratkim vrnila z daljšega sprehoda po bližnjem hribu, pa je pod nohtom na palcu leve noge opazila rdeče rjav madež. Skrbi jo, da gre za kakšno nevarno spremembo.
Pri osebah v zrelih letih pogosto nastanejo spremembe na nohtih na nogah zaradi slabše prekrvavitve, nohti lahko spremenijo barvo, se zadebelijo in celo deformirajo. Spremembe so še izrazitejše pri ljudeh s kroničnim venskim popuščanjem ter sladkornih bolnikih in zaradi tesne obutve, ki pritiska na ožilje in nohte.
