Zdravje
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijanuar '24Zdravje
PLJUČNA EMBOLIJA
Bralko so zaradi težave z dihanjem pred pol leta sprejeli v bolnišnico, ker je prebolela pljučno embolijo. Dobila je zdravila za redčenje krvi. Trenutno se dobro počuti, skrbita pa jo otečeno desno stopalo in otečen del goleni. Ali je zatekanje lahko znak popuščanja srca ali motenj v delovanju ledvic? Ima sladkorno bolezen, preveliko telesno maso ter povečan očesni tlak. Ali pa so za zatekanje nog morda krive kapljice za zdravljenje glavkoma? Pred nastankom pljučne embolije si je zvila desni gleženj in je zaradi bolečin deset dni pretežno ležala. Zanima jo, kako dolgo bo morala jemati zdravila.
-
Poiskali smo odgovor
Decembra smo v uredništvo dobili več vprašanj o novem obveznem prispevku za zdravstvo, ki bo nadomestil dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, denar se bo stekal na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Poiskali smo nekaj informacij o novem prispevku.
Pravna podlaga za uvedbo obveznega prispevka je v zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je državni zbor sprejel v začetku lanskega decembra. S sprejetjem se je sicer zapletalo, saj je državni svet izglasoval veto na zakon, ki so ga nato poslanci še enkrat obravnavali na izredni seji 22. decembra lani in ga vnovič potrdili. Po mnenju ministrstva za zdravje zakon prinaša več denarja za zdravstveno blagajno. Hkrati znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela.
Migrena je oblika kroničnega vnetja
Migrena je oblika glavobola, ki prizadene polovico glave. Bolečina je utripajoča in traja od štiri do 72 ur. V razvitih deželah bolezen prizadene približno 15 odstotkov odraslega prebivalstva, med njimi trikrat več žensk kot moških.
Pri migreni so vneti nevroni, njihove podporne (glialne) celice in ožilje v možganih. Zdravniki pri zmernih bolečinah pomagajo s predpisovanjem nesteroidnih analgetikov, pri močnejših bolečinah pa druga zdravila, specifična za to bolezen. Pomaga tudi zdrav način življenja in prehrane. V tem prispevku posvečamo pozornost pomoči z novim živili.
DECEMBRSKA NAGRADNA KRIŽANKA – IZŽREBANCI
januar '24Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet
Geslo nagradne križanke št. 12 se pravilno glasi: PODPORA IMUNSKEMU SISTEMU.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 12:
1. do 4. nagrado – darilni paket v vrednosti 40 evrov – prejmejo: Dora Kljun, Materija, Cvetka Ambrožič, Bled, Jože Dovžan, Ljubljana, in Majda Roškar, Maribor, 5. in 6. nagrado – paket v vrednosti 30 evrov – prejmeta Ana Razložnik, Idrija, in Alojzija Čebulj, Vodice, 7. in 8. nagrado – paket v vrednosti 20 evrov – pa prejmeta Zvezdana Mavrič, Muta, in Martin Kropivnik, Cerklje na Gorenjskem.
-
Dobro počutjejanuar '24Zdravje
Neregistrirana zdravila in izmišljeni strokovnjaki
Podjetja, ki se ukvarjajo s spletno trgovino, uporabljajo pri trženju medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, sredstev za zmanjševanje holesterola, zniževanje previsokega krvnega tlaka, za čiščenje žil, čudežnih mazil proti glivicam ipd. vedno več zavajajočih prijemov, a tudi konkretnih laži. Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji Oštro preverja in objavlja analize verodostojnosti javnih vsebin na spletni strani www.ostro.si.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedetijanuar '24Zdravje
PSIHOSOCIALNA POMOČ PO PROMETNI NESREČI
Prometna nesreča je stresni dogodek. Zgodi se nepričakovano in prinese s seboj zavedanje, kako ranljivi smo in kako se nam lahko življenje v delčku sekunde povsem spremeni. Naročnica ni bila huje poškodovana, pa vendar jo je po mesecu dni še vedno strah, je tesnobna, razdražljiva in slabo spi. V mislih se ves čas vrača k dogodku.
Najpomembnejše je, da se čim prej pogovorimo o svojem doživljanju, včasih je dovolj, če so sogovorniki družinski člani ali prijatelji. A včasih začetnemu šoku in presenečenju z zamikom sledijo tesnoba, strah, jokavost ali razdražljivost v situacijah, ki smo jih prej mirno prenašali. Pojavijo se vsiljive misli na dogodek, ko delamo nekaj povsem drugega. Ko strah preraste v fobijo, pa moramo poiskati pomoč strokovnjaka. Marsikdo misli, da je dovolj močan in bo lahko vse premagal sam, se pa izkaže, da lahko nerazrešene stvari pridejo za nami čez...
Naj iz viroze ne nastane pljučnica!
Dobro počutjejanuar '24Zdravje
Na telesno odpornost ima starost precejšen vpliv. Z leti postane naš imunski sistem manj odziven na različne dražljaje, saj postanemo bolj dovzetni za nalezljive bolezni, po njih pa tudi dalj časa okrevamo.
Motnje v delovanju imunskega sistema se pogosteje pokažejo pri starejših od 65 let. Zmanjšano je nastajanje nekaterih imunskih celic, ki so ključne za premagovanje okužbe, pogosto so te celice tudi manj aktivne. S staranjem nastaja v telesu manj antioksidantov, ki zmanjšujejo učinke prostih radikalov, vse to pa prispeva k večji dovzetnosti za okužbe. Na imunski sistem ugodno vpliva zdrav življenjski slog z dovolj gibanja ter uživanjem zdrave in uravnotežene prehrane. A ob pešajoči naravni odpornosti to pogosto ni dovolj in pride do okužbe (koronavirusi, virusi gripe), ki se nato lahko razvije v resnejše bolezni. Iz navadnega prehlada lahko nastanejo pljučnica, bronhitis, vnetje sinusov … Pri nekaterih so pogostejše tudi okužbe sečil, ki se zaradi slabše odpornosti ponavljajo.
Ne spreglejte znakov srčnega popuščanja
Dobro počutjejanuar '24Zdravje
Zdravje
Pogostost srčnega popuščanja s starostjo narašča, ima ga že vsak deseti starejši prebivalec, opozarjajo zdravniki. Bolezen, pri kateri okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam drugih organov in tkiv, izrazito poslabša kakovost življenja in povzroča nevarne zaplete, zato je hitro diagnosticiranje še posebej nujno.
Pomembno vlogo imajo družinski zdravniki, da pravočasno prepoznajo bolnike, pri katerih je srčno popuščanje verjetno, so poudarili na konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Nanj lahko posumimo ob znakih, kot so dolgotrajna utrujenost, slabost, občutek kratke sape (ob naporu in v ležečem položaju), suh kašelj, nenadno povečanje telesne mase, otekanje nog, zlasti gležnjev. Po besedah specialistke družinske medicine prof. dr. Marije Petek Šter se srčno popuščanje najpogosteje razvije pri ljudeh, ki imajo arterijsko...
Veljati je začela pravica do oskrbovalca družinskega člana
januar '24Ljudje Zdravje Oskrba
Aktualno
Prvega januarja je začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi oziroma prva od predvidenih pravic, to je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Izkoristijo jo lahko tisti starejši, ki ne morejo samostojno živeti in potrebujejo pri vseh opravilih pomoč druge osebe. Na pristojni center za socialno delo (CSD) morajo vložiti Vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. V elektronski obliki je na voljo na portalu www.gov.si. Na CSD bodo preverili izpolnjevanje pogojev, na podlagi pozitivnega mnenja invalidske komisije o upravičenosti do oskrbe in ustreznosti kandidata za oskrbovalca bodo uporabnika uvrstili v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
-
Kot sporočajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so akutne okužbe dihal v porastu. Poleg respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe oziroma gripi podobnih obolenj, je veliko okuženih s koronavirusom.
Zato velja upoštevati nasvete NIJZ: če opazite znake okužbe, kot so slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, povišana temperatura, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu, ostanite doma, saj s tem omejite širjenje okužbe. Po potrebi se po telefonu posvetujte z osebnim zdravnikom. Izogibajte naj se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravite. Med okužbo kašljajte in kihajte le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvrzite v koš, roke pa si umijte z vodo in milom. Če kihate in smrkate ter si ob tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesete kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužile druge osebe, ki se dotikajo onesnaženih površin, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali s kapljičnim prenosom, poudarja NIJZ.
