Zdravje
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedetijulij '24Zdravje
POSLUŠANJE
Naročnica mi je med pogovorom zaupala, da ji je šestletni vnuk povedal, kako zelo rad je pri njej v varstvu. Ne samo zaradi razvajanja s hrano in dobro voljo, ampak tudi zato, ker ima občutek, da je edina, ki ga velikokrat zares posluša. Drugi odrasli nimajo nikoli časa.
Poslušanje je eden od glavnih načinov sprejemanja informacij. Na žalost pa večina izmed nas med opravki za to aktivnost izrablja le četrtino zmogljivosti. Večina misli, da smo dobri poslušalci, vendar ni tako. S stoodstotno zmogljivostjo lahko prisluhnemo samo kratkim in zanimivim informacijam, če poslušamo zanimivo daljše predavanje, pa je to precejšen umski napor. Med poslušanjem in slišanjem je namreč velika razlika. Slišati pomeni, da se ušesa odzivajo na zvočno valovanje. Poslušanje pa pomeni več kot to, saj zahteva, da možgani to valovanje interpretirajo in se nanj odzivajo. Kako izboljšati zmožnost poslušanja? Prvič, pretvarjajte se, da morate informacijo posredovati naprej. Če boste poskusili, boste presenečeni, koliko si boste zapomnili. Drugič, temu, kar slišite, pripišite pomen. Tretjič, kar si je vredno zapomniti, zapišite. Četrtič, vzpostavite očesni stik. Petič, sprašujte in odgovarjajte. Tako boste aktivirali možgane in govorcu dali vedeti, da ga poslušate.
-
Težko zaspite ali pa se ponoči zbujate in se potem mučite, ker spanca ni in ni. S tovrstnimi težavami, ki lahko načnejo naše zdravje, se srečuje zelo veliko ljudi. Spanje je del naših navad, ki jih lahko spremenimo, in tako izboljšamo kakovost življenja.
Včasih spanju niso posvečali večje pozornosti, nekateri so nanj gledali kot na izgubo čas, danes pa vse več raziskav potrjuje, da je poleg telesne dejavnosti in prehrane osnovni gradnik našega zdravja. Prespimo približno tretjino življenja. Brigita Zupančič Tisovec z novomeške enote NIJZ, ki je na to temo pripravila predavanje za Krkine upokojence, je poudarila, da ni pomembna le dolžina, ampak tudi kakovost spanja. Dobro spanje je vir dobrega počutja in prinaša številne koristi za naše zdravje. Izboljšuje našo odpornost (preprečuje okužbe, rakava obolenja in druge kronične bolezni), znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce, krepi delovanje možganov, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, izboljša pa tudi presnovo telesa (od uravnavanja inzulina, glukoze, teka do ohranjanja dobre prebave). Ameriško združenje za srce je dodalo spanje na seznam bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja.
Ginko – mogočna stara rastlina
Ginko oziroma Ginkgo biloba je eno od najstarejših vrst živih bitij na svetu. Ta drevesna vrsta spada med žive fosile, kar pomeni, da ima danes zelo podobno obliko kot fosilni ostanki izpred več kot 200 milijonov let.
Domovina ginka je Kitajska. V naravi je skoraj izumrl, zaradi njegove estetske in zdravilne vrednosti pa ga gojijo v parkih in samostanskih ter drugih vrtovih. Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami, ker njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut. V evropske parke je prišel že v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga Evropejci začeli uporabljati šele pred približno 50 leti.
-
Vročina vpliva na krvni tlak
Visoke temperature lahko poslabšajo zdravje starejših ljudi, opozarjajo zdravniki. Bolj ogroženi so tisti, ki morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. V vročini sicer priporočajo uživanje lahke hrane v manjših obrokih in lahka oblačila. Kdor nima učinkovitega hlajenja prostora, naj se večkrat dnevno hladi s prhanjem ali kopanjem. Ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino tekočine z znojenjem, kar poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko povzročimo prekomerno izsušenost telesa. Zato sta v vročih dneh koristna dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje ter dnevno tehtanje. Če je krvni tlak stoje nizek, zdravniki svetujejo zmanjšanje ali prehodno opustitev odmerka zdravil za nižanje tlaka. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, pa svetujejo zmanjšanje ali prehodno opustitev zdravila za odvajanje vode. V obeh primerih morate obvestiti osebnega zdravnika.
Gibanje olajša bolečine v mišicah in sklepih
ZDRAVJE
Za različnimi revmatičnimi obolenji lahko zboli vsak, in to ne glede na spol ali starost. Izraz revmatizem ljudje uporabljamo kar za vse bolečine v sklepih in mišicah. V resnici pa revmatične bolezni delimo v pet večjih skupin: osteoartrozo, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatske bolezni, sklepna vnetja, povzročena s kristali, in sistemske bolezni vezivnega tkiva.
V grobem pa jih delimo na vnetne in nevnetne. »Vnetne imajo običajno agresivnejši potek in lahko nezdravljene vodijo tudi v invalidnost, poleg sklepov pa lahko prizadenejo tudi mišice, kožo in notranje organe, na primer pljuča, srce, ledvice, živčevje,« je začela mag. Alenka Šipek Dolničar, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije, zaposlena na Kliničnem oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana in v zasebni revmatološki ambulanti v Murglah.
Bodite v senci in pijte dovolj tekočine
Vročina škodljivo vpliva na počutje in zdravje, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj ljudje zmanjšajo izpostavljenost vročini in se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore. Priporočajo tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih, zadostno uživanje tekočin in lahka oblačila.
Visoke temperature so lahko razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi, pa opozarjata Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino Interne klinike in doc. dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana. Bolj ogroženi so tisti, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. Še posebej pa naj bodo skrbi deležni onemogli ljudje, ki so odvisni od oskrbe drugih oseb in tisti starejši, ki sicer živijo sami.
Z razstrupljanjem telesa do boljšega počutja
Zdravje
Na čiščenje telesa se običajno spomnimo, ko nas slabo počutje začne opominjati, naj odstranimo strupe, ki so se nabrali v našem organizmu. Predvsem je treba očistiti in okrepiti jetra, ki po kitajski medicini pripadajo toplejšemu času, nato pa je na vrsti že krepitev srca, ki bo najbolj obremenjeno poleti.
Kako se tega lotiti varno, smo povprašali naturopatinjo Simono Domjan iz naturopatskega centra SanteVital v Radencih. »Znaki zastrupljenosti telesa so navadno utrujenost, počasna prebava, nakopičena telesna teža, težave z vidom, alergije, težave s kožo, podočnjaki in slaba koncentracija. Strupi pridejo v telo z dihanjem, hrano, vodo, čistili in kozmetiko, poleg tega pa so lahko toksična tudi naša oblačila in oprema v stanovanjih. Posebno nevarna so lepila v poceni pohištvu iz ivernih plošč in druge kemične snovi v opremi, talnih oblogah in...
Kako ponovno do kakovostnega spanca?
Ko smo odraščali, smo se zvečer kar prilepili na posteljo. Spanje je bilo globoko. Takega potrebujemo, saj se v njem življenjski procesi najbolje obnavljajo. Žal pa ga je s staranjem vse manj. Ga lahko spet prikličemo?
Ko se stemni, se začne iz žleze češerike izločati hormon spanja melatonin. Ta povzroči, da se možgansko valovanje umirja, telesna temperatura zniža, utrip srca upočasni in telo se potopi v spanje. Po približno 45 minutah dosežemo globok spanec. Kakih 30 do 40 minut vztrajamo v tem stanju. Nato se začnemo dvigati v plitko spanje in v polsen REM; v tej fazi spanja slišimo zvoke iz okolja, s čimer nam narava omogoča, da nezavedno preverjamo, ali je okolje varno. V prvi polovici spanja se potem še približno dvakrat spustimo do globokega sna. Tak ritem omogoča, da se v razmerah, ko ni možnosti za dovolj spanja, že v prvih urah spanja najhitreje regeneriramo.
Zobni vsadek je samo nadomestek
Zdravje
Na prispevek o zobnih vsadkih, ki smo ga objavili v majski Vzajemnosti, smo prejeli odziv zobozdravnika Matjaža Rodeta, dr. dent. med. Kot eden prvih strokovnjakov na področju dentalne implantologije v Sloveniji je želel opozoriti na zavajanja pacientov, ki jih lahko zasledimo v medijih.
Pacienti želijo vedno pogosteje od zobozdravnika dobiti garancijo, da bo zdravljenje bolezenskih okvar v njihovih ustih potekalo brez zapletov. Predvsem marsikatere zanima, ali je res, kar objavljajo številni zobozdravniki in zobozdravnice na svojih informativnih straneh, kjer stoodstotno garantirajo dosmrtni uspeh pri vstavljanju zobnih vsadkov oziroma dentalnih implantatov in jih označujejo kot najboljšo rešitev manjkajočih zob. Naj takoj pripomnim, da v medicini in stomatologiji stoodstotnega uspeha zdravljenja ali rehabilitacije ni mogoče zajamčiti, prav nasprotno: možnost neuspeha je realni strokovni vsakdanjik, zato so take informacije neresnične.
50 let slušnih aparatov v Sloveniji
Letos mineva 50 let, odkar je Peter Kropivšek v Slovenijo in takratno Jugoslavijo pripeljal prve slušne aparate blagovne znamke Widex. V tistem obdobju je bilo potrebnih veliko stvari, ki so nam danes samoumevne, postaviti na svoje mesto: vzpostaviti sodelovanje z zdravniki, urediti zadeve na področju zdravstvenega zavarovanja in subvencioniranja slušnih aparatov, se nasploh bolj približati naglušnim ... Začelo se je z dvema ambulantama v Ljubljani in Mariboru, kjer so na podlagi napotnice predpisovali slušne aparate, danes pa je mreža ambulant in Widexovih slušnih centrov zelo razširjena – najdete jih kar na 12 lokacijah po vsej Sloveniji.
