Zdravje
-
Dihanje skozi črevesje?
Pandemija je spodbudila raziskovalce, ki se ukvarjajo z alternativnimi možnostmi dihanja, da so v reviji MedCell/press v začetku maja objavili ugotovitve raziskave o možnostih drugačnega zdravljenja odpovedi dihanja. Raziskavo so delali na miših in prašičih. Skozi anus so jim dovajali kisik v obliki plina ali tekočine in obrnili simptome odpovedi dihanja. Njihova študija je dokazala, da lahko glodavci in prašiči učinkovito dihajo skozi črevesje.
»Umetna dihalna podpora ima ključno vlogo pri kliničnem obvladovanju odpovedi dihanja zaradi hudih bolezni, kot sta pljučnica ali sindrom akutne dihalne stiske,« pravi avtor študije dr. Takanori Takebe s tokijske medicinske in zobozdravstvene univerze ter Medicinskega pediatričnega centra v Cincinnatiju. Študijo so zasnovali na ugotovitvah o nekaterih vodnih organizmih, ki so se prilagodili okolju z nizko vsebnostjo kisika. Poleg pljuč in škrg so razvili alternativne dihalne mehanizme, na primer nekateri sladkovodni somi, pajki ali morske kumare za dihanje uporabljajo spodnje črevesje. Do zdaj pa še nihče ni preizkusil, ali imajo podobne lastnosti, ki se razvijejo v pomanjkanju kisika, lahko tudi sesalci.
Vplivi pandemije na življenje starejših
SVET IN MI
Na tej strani pogosto omenjamo Francijo, saj je za Slovenijo primer drugačne politike, ki najstarejših in najrevnejših ne odriva med krhke in nemočne, zaradi česar životarijo na robu družbe. Obiski patronaže ali socialne delavke so pri nas več kot redki, in sicer z izgovorom, da ni dovolj ljudi, ki bi opravljali to delo redno in raziskovalno. Vendar je povsod premalo strokovnih delavcev, ki so v času pandemije preobremenjeni. V Franciji rešujejo kadrovsko zagato s pomočjo prostovoljnih združenj in organizacij, ki so več med ljudmi kot v pisarnah.
-
Smrt ni preklop stikala
Razprave o smrti so bile vedno skope, saj nikoli ni bilo povsem jasno, kaj se zgodi potem, ko človek preneha dihati in se srce ustavi. Zapis iz Nove zaveze je v 19. stoletju vse tri generacije spravljal v strah, zato so krste opremljali z zvončkom, da bi opozoril žive, da je ljubljeni pokojnik še živ.
Odkar je medicinska znanost tako napredovala, da lahko bolnikom bolne notranje organe zamenja z zdravimi od nekoga, ki je pravkar umrl, ljudje vse težje privolijo, da pokojniku izrežejo zdrave notranje organe, saj razmišljajo, kaj pa, če je še živ.
-
Kibernetski kriminal in pandemija
Pandemija je za kriminalne združbe postala zlata jama priložnosti. Kriminalisti, ki se s tem problemom ukvarjajo v ZDA in Kanadi, se bojijo, da prihaja cunami kriminala.
Pandemija je za kratek čas zmedla kriminalce. Ljudje niso smeli od doma, ropanje bogataških stanovanj in počitniških hiš skoraj ni bilo več mogoče. Statistike so pokazale, da je vsaj prve mesece pandemije kriminal upadel za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, so ugotavljali v Angliji. Vendar je zdaj postalo jasno, da kriminal ni presahnil, ampak se je razrasel na nova področja.
-
januar '21Ljudje Zdravje Starejši
Čas za ljubezen
Ljudje smo zapletena bitja. Ljubezen pa je med vsemi čustvi najbolj zapleteno. Če koga vprašaš, kaj je ljubezen, bo nekaj časa mencal, potem pa odgovoril, kar se njemu zdi.
Ni čudno, da se je znanost lotila dokazovanja, za kaj pri ljubezni sploh gre.
Na harvardskem raziskovalnem inštitutu so raziskovalci opravili ali morda še naprej opravljajo raziskavo, ki so jo zastavili profesorji in študenti vseh mogočih smeri že leta 1938. Kolikor je znano, je 82-letna raziskava o ljubezni najdaljši raziskovalni projekt na svetu. Trenutno ga vodi profesor dr. Robert Waldinger s harvardske medicinske šole, četrti vodja projekta v zgodovini. Več kot osem desetletij so natančno zasledovali potek življenja 724 moških. Leto za letom so dokumentirali njihove kariere, osebno življenje in zdravje.
-
Spoznavanje koronavirusa
Vemo, da se novi koronavirus, poimenovan SARS-CoV-2, hitro širi od človeka do človeka. Če poznamo čas njegove aktivnosti, v katerem lahko prehaja tudi z drugih površin, se lažje in bolje obvarujemo pred njim.
Poglejmo, kaj ugotavljajo znanstveniki, ki koronavirus še vedno intenzivno raziskujejo, saj vsak dan prinese novo odkritje. Pred slabim tednom so na primer ugotovili, da se njegovo delovanje včasih začne v prebavnem traktu in povzroča prebavne motnje in šele pozneje preide tudi na druge organe. Najraje ima pljuča, a pri obdukcijah so ga našli tudi v možganih.
-
Branje starejšim po telefonu
Korona se je razlezla po Evropi in v tem času naredila veliko škode predvsem pri ljudeh, ki živijo sami, tudi zaradi slogana, ki je pozival, naj starejši ostanejo doma, in zaradi priporočil, da ni pametno obiskovati starejših.
Tako je osamljenih starejših, navadno tudi gibalno motenih vse več in vse več je tudi bolezni, ki so tipične za starejše: pozabljivost, padci, demenca. Kot je rekla ena mojih najstarejših in še vedno popolnoma samozadostnih prijateljic, starost navadno ni najlepše obdobje življenja.
-
Kako ostati srečen v času korone
Vrsta knjig priporoča, uči ali svetuje z najboljšim namenom, da bi avtor oziroma avtorica pomagala človeku, ki osamljen in nesrečen, nemočen in brezvoljen čemi doma in se smili samemu sebi. Te knjige, »naredi sam sebe«, so privlačne, a v resnici ne pomagajo. Svetujem, da vzamete v roke roman.
Pri nas velja: povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si.
Seveda jih ni veliko, ki bi ob takem vprašanju odkrito povedali, da najraje berejo kriminalke, ljubezenske romane, znanstveno fantastiko epskih razsežnosti ali podobno literaturo. Kajti pri nas velja, da si preprost in ne učen, če bereš »take« knjige.
-
Druga plat medalje
Ko pride do krize, se šele pokažejo največje napačne poteze politike in sistema, v katerem ljudje živijo. V Švici, deželi bogatih in poldrugi milijon zelo revnih ljudi, so v Ženevi, drugem najdražjem mestu v Švici, fotografirali nekaj kilometrov dolgo vrsto ljudi, ki so pri Karitasu čakali na prehrambni paket. Najbolj prizadeti (lačni) so priseljenci brez dokumentov, ljudje brez izobrazbe, ki ne morejo dobiti dela, in ljudje, ki so zaradi covida-19 ostali na cesti. Za 1500 zavitkov hrane so se v vrsto postavljali že pred 5. uro zjutraj.
Ženski prijem v boju s koronavirusom
SVET IN MI
Kaj imajo skupnega najuspešnejše države v boju s koronavirusom? Nova Zelandija, Tajvan, Islandija, Finska, Norveška, Danska, Nemčija so države, ki jih vodijo ženske.
Rekli bi, da gre za manjše, otoške in lažje obvladljive države. A je tu tudi Nemčija, ki je velika in ni otok, na drugi strani pa je v boju proti koronavirusu manj uspešna Velika Britanija, ki je otok in tudi velika. Ne velikost ne geografska danost nista odločilni.
Kar je naštetim državam skupno, so ženske, uspešne voditeljice, premierke, predsednice ..., v boju proti novemu virusu pa ubirajo nove, alternativne načine uporabe vpliva in politične moči.