Zdravje
-
Prepoznajmo znake možganske kapi
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. Več kot 40.000 oseb ima trajne posledice po kapi. Tako Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot tudi Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije se trudita izboljšati oskrbo bolnikov z nastalo možgansko kapjo, med drugim opozarjajo, da vpliva tudi na njihove svojce in družbo. Veliko dejavnosti posvečata informiranju o prepoznavanju znakov možganske kapi. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrega ukrepanja in prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM: G – govor (prizadet govor), R – roka (delno ali popolnoma ohromela roka), O – obraz (povešen ustni kot, nesimetričen obraz) in M – minuta (takoj pokličemo 112). Najpogostejša je ishemična možganska kap, ki pa ne prizadene le starejših, čeprav pojavnost močno naraste po 75. letu starosti.
Bo kdaj vadba predpisana na recept?
aktualno
Zakaj telesna vadba ni sestavni del zdravljenja, če pa raziskave dokazujejo, da je ključni dejavnik za zdravje in kakovostno bivanje starejših? Zakaj nam zdravnik namesto zdravil na recept ne predpiše gibanja? O tem so se spraševali udeleženci posveta o gibalni obravnavi starejših, ki je potekal na ljubljanski fakulteti za šport.
Pripravil ga je raziskovalno-razvojni center za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje, ki deluje v sklopu ljubljanske univerze. Kot je poudaril koordinator centra in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlado Dimovski, je namen centra povezovati različne partnerje k oblikovanju skupnih projektov in jih prenašati v prakso. »Vemo, da se starosti ne moremo izogniti, lahko pa se nanjo prilagodimo in izboljšamo produktivnost v starejših letih ter ne nazadnje kakovost življenja,« je poudaril. Pri tem ima ključno vlogo gibanje, ki deluje preventivno in ima tudi zelo koristne učinke pri kroničnih bolnikih in osebah z demenco.
-
Psihologija
V mnogih knjigah lahko preberemo, kako imamo moč oblikovati in spreminjati tako svoje življenje kot dogodke, ki jih doživljamo zgolj na način, da si iskreno želimo nečesa, pa naj bo to ljubezen, denar, zdravje ali nove poslovne priložnosti. A kako te stvari pritegniti v svoje življenje?
Nekaterim se sanje uresničijo na način, da veliko meditirajo in v meditaciji, spremenjenem stanju zavesti, pošiljajo signale višji sili, v katero verjamejo (Bogu, Univerzumu …), na primer, kako pomemben bi bil zanje partner, ki bi jih ljubil in spoštoval. Spet drugi si pomagajo z molitvijo, obiskovanjem verskih obredov, zakramenti in različnimi drugimi verskimi rituali. Tretji verjamejo, da če se bodo družili z ljudmi, ki so na primer poklicno uspešni, se bodo tudi sami nekako nalezli omenjene lastnosti in postali uspešnejši pri svojem poslu. Lahko verjamemo tudi, da nam pomagata odpovedovanje svojim potrebam in nesebično služenje drugim. Menimo, da moramo biti poplačani za vsa dobra dela, ki jih opravljamo, in postajamo nesebični altruisti.
Kongres medicinskih izvedencev Slovenije
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
V Laškem je 11. do 12. aprila potekal že sedmi Mednarodni kongres medicinskih izvedencev Slovenije, ki smo ga skupaj organizirali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije in Thermana Laško.
Zgodovina kongresov medicinskega izvedenstva sega v april 2009, ko je bil prvi kongres, takrat na temo ortopedije, letos je bil že sedmi, tokrat na temo psihiatrije, in lahko bi rekli, da gre za enega večjih dogodkov na področju izvedenstva.
Je večerni čas najprimernejši za vadbo?
Zdravje
Da redna zmerna in živahna dnevna aerobna aktivnost izboljšuje srčno-presnovne dejavnike tveganja, je splošno znano, ni pa jasno, v katerem dnevnem času je njen učinek najboljši.
Avstralska raziskava je pokazala, da je zmerna in živahna aerobna fizična aktivnost zvečer (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje) povezana z najnižjim tveganjem za smrt zaradi katerega koli vzroka ali za bolezni srca in ožilja ali bolezni drobnih žil pri debelih ljudeh vključno pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
O BAKTERIJI HELICOBACTER PYLORI
Spomladi zaradi povečanih alergenov v zraku pospešeno deluje tudi imunski sistem. Poveča se koncentracija histamina v telesu, ki med drugim pospeši izločanje želodčne kisline in povzroča več želodčnih težav. Predvidevam, da je bilo zato tokrat več vprašanj glede bakterije Helicobacter pylori (H. pylori). Bralce so zanimali testi za dokaz prisotnosti bakterije, zakaj je potrebno zdravljenje z dvema antibiotikoma, kdaj je smiselno preveriti uspešnost terapije, zakaj zdravniki predpisujemo različne antibiotike in ali je potrebno 14-dnevno zdravljenje.
-
Vprašajte dermatologinjo
Bralka omenja, da imata z možem rjave lise po koži na obrazu in rokah. Obenem sprašuje, ali jih je mogoče kako odstraniti.
Rjave lise so najverjetneje solarni lentigi oziroma sončne pege, ki so zelo pogoste pri ljudeh v zrelih letih predvsem po koži na obrazu in rokah, lahko tudi drugje. Obraz in hrbtišča rok so običajno najpogosteje izpostavljeni sončnim žarkom. Običajno so lise okrogle ali ovalne oblike in enakomerno pigmentirane, večinoma svetlo rjave barve, lahko tudi temnejše. Od okolišne kože so dobro omejene. Redko so nepravilnih oblik ali ne zavzemajo večje površine kože.
Za pridobitev vitamina D zadostuje 10 do 15 minut sončenja na dan
Sonce je vir življenja. Kljub temu je prekomerno izpostavljanje soncu škodljivo. Žal pa se marsikaterim zagorela koža še vedno zdi privlačnejša od naravne polti in so prepričani, da je tudi zdrava …
»Ljudje, ki delajo na prostem ali se načrtno veliko sončijo in se ustrezno ne zaščitijo, dobijo z leti togo usnjato kožo, ki jih močno postara. Koža na obrazu in drugih izpostavljenih predelih je namreč posuta z gubami, mlahava, ohlapna, stanjšana, pojavljajo se razširjene žilice, pordele lise, starostne bradavice … Sonce povzroča tudi nastanek starostnih lis oziroma peg ter pordele ali sivkasto obarvane lise na koži, prekrite z nežnimi luskami, ki se občasno odluščijo. Lahko se pojavijo tudi aktinične keratoze, ki se sčasoma razvijejo v kožnega raka,« začne prim. mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, ki dela v Urbani estetiki v Ljubljani. Omeni, da je znano, da imajo ljudje, ki so veliko na soncu, še zlasti, če so svetle polti, oči in las, pogosto kožnega raka.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
PALIATIVNA OSKRBA
Svojci, ki doma skrbijo za bolnega sorodnika, so v hudi stiski, zanima jih, kako lahko najbolje poskrbijo za umirajočega, njegovo udobje in preprečevanje bolečin.
Spremljanje umirajočega je šola življenja, v kateri se zavemo, da sta v življenju zanesljivi le dve stvari – rojstvo in smrt. In ko se prikrade neozdravljiva bolezen, ki močno poseže v življenje bolnika in njegove družine, si mu svojci želijo nameniti čim več časa ter mu pomagati po najboljših močeh. Vendar smrt danes dojemamo kot poraz, kar pa umirajočim ni v pomoč. Svojci se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, da zanje ne naredijo dovolj. Pogosto do zadnjega diha bijejo bitko in se zato, da bi ustregli bližnjim in čim dlje ostali aktivni, trudijo prek svojih zmožnosti, namesto da bi se v miru pripravili na trenutek slovesa.
Konoplja – rastlina z več sto zdravilnimi učinkovinami
Konoplja, ki je bila desetletja prepovedana, se ob sodobnih dognanjih o njenih zdravilnih učinkovinah vrača v uporabo v številnih vejah medicine. Toda še vedno se je držijo stigma, predsodki in zastarele ideološke ovire. Medicinska konoplja je v Sloveniji zakonsko dovoljena že sedem let, vendar zakon še vedno ni v celoti zaživel. Ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami pa se s konopljinimi pripravki oskrbujejo na ilegalnem črnem trgu.
Kako se znajti v vrtincu številnih informacij, ki sežejo od oznake »nevarna droga« do oznake »čudežno zdravilo«? O tem smo se pogovarjali s prim. Josipino Ano Červek, upokojeno onkologinjo. Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja in paliativne ter podporne oskrbe je prejela najvišje državno priznanje. Že desetletje se poglobljeno ukvarja tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s konopljinimi pripravki. Ugotavlja, da je v Sloveniji v primerjavi z državami, ki imajo razvit zdravstveni sistem, uporaba pripravkov iz konoplje v uradni medicini zanemarljiva, hkrati pa je ilegalna uporaba konopljinih pripravkov v zdravstvene namene zelo razširjena.
