Zdravje
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Vprašajte dermatologinjo
Bralka Marija sprašuje, kako naj v hladnem delu leta zaščiti kožo na obrazu in rokah pred mrazom in vetrom.
Mraz in veter kožo izsušujeta in poškodujeta zaščitno lipidno dvoslojno plast v povrhnjici, zato je občutljivejša za zunanje vplive in mikrobe. Suha koža se navadno tudi drobno lušči in srbi, neredko nastanejo boleče razpoke, še posebej na rokah in konicah prstov na rokah. Poleg tega ogrevanje prostorov še dodatno izsušuje kožo.
Zaščita kože pozimi ni zahtevna, je pa potrebna doslednost. Svetujem redno uporabo mastnih krem za obraz, ki obnavljajo zaščitno lipidno plast v povrhnjici s kakovostnimi maščobami. Tako zmanjšajo izhlapevanje vode iz kože in jo vzdržujejo primerno vlažno in odporno proti zunanjim dražljajem, mrazu, vetru in mikrobom. Roke po vsakem umivanju namažite z zaščitno kremo in zunaj nosite tople rokavice. S pokrivali ali kremami za obraz zaščitite uhlje, ker tudi tam lahko nastanejo razpoke in ranice.
Menopavza je preobrazba, ne bolezen
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Vstop v menopavzo in usihanje hormonov je proces, ki lahko traja več let. V tem obdobju se ženske lahko veselimo konca reproduktivnega obdobja in menarh ter sproščenega spolnega življenja, nekoliko manj veselja pa prinašajo psihološki ali telesni simptomi, ki se pogosto pri tem razvijejo.
Spremembe v psihičnem počutju. Spolni hormoni sodelujejo v številnih možganskih procesih, njihov upad pa lahko pri nekaterih ženskah sproži t. i. možgansko meglo, pozabljivost, nihanje razpoloženja in čustev ter težave s spanjem. Pogosto se zatika pri priklicu samostalnikov, imenih ljudi, krajev … Vse to pa lahko poveča frustracije in tveganje za depresivno razpoloženje, zato je koristno, da ženska sprejme dejstvo, da je prehod v menopavzo normalno stanje, ki ni povezano z demenco.
Redna uporaba vitamina B1 utegne izboljšati odvajanje blata
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Kitajski znanstveniki, ki so imeli na razpolago podatke vseameriške raziskave zdravja in prehranskih navad (National Health and Nutrition Examination Survey), so ugotovili povezavo med uporabo vitamina B1 in odvajanjem blata, poroča portal Medscape.
Ugotovili so, da je povišana uporaba vitamina B1 povezana z znižano pojavnostjo zaprtja, posebno pri moških ter ljudeh, ki nimajo zvišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni.
V raziskavi so analizirali podatke o karakteristikah blata in frekvenci gibanja črevesja deset dni pred zbiranjem podatkov pri 10.371 odraslih prebivalcih ZDA, starejših od 19 let, ki so jih v Centru za kontrolo bolezni zbrali v letih od 2005 do 2010. Zaprtje so definirali pri udeležencih, ki so premikanje črevesja čutili manj kot trikrat na teden ali pa so blato izločali v obliki trdih bobkov oziroma grudaste klobase (tip 1 in tip 2 po bristolski lestvici trdote blata). Zaprtje je imelo 10,8 odstotka udeležencev raziskave.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetinovember '24Zdravje
SPOLNOST PO MOŽGANSKI KAPI
Štiriinpetdesetletni bralec je junija prebolel možgansko kap. K sreči je pravočasno prišel do ustrezne pomoči. Z novim letom se bo ponovno zaposlil s skrajšanim delovnim časom. Razen precejšnje utrujenosti in slabše koncentracije nima težav. Pred možgansko kapjo je imel povišan krvni tlak, ob jemanju zdravil je zdaj normalen, nehal je kaditi. S partnerico si ponovno želita spolnih odnosov. Sprašuje, ali obstaja nevarnost ponovitve možganske kapi in ali lahko vzame modro tabletko za boljšo erekcijo.
Zdravstvo ne sme biti tržna dejavnost
Dobro je vedetinovember '24Zdravje Starejši
Zdusove strani
Komisija za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je ministrstvu za zdravje poslala pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Povzemamo najpomembnejše.
Upokojenci presojamo spremembe zakona predvsem z vidika, ali le-te prispevajo k ohranjanju in krepitvi javnega zdravstvenega sistema, za katerega se zavzemamo, saj si zaradi nizkih pokojnin večinoma ne moremo sami plačevati potrebnih zdravstvenih storitev na trgu in se zanje tudi v veliki meri ne moremo zavarovati pri zavarovalnicah, in ali prispevajo k izboljšanju dostopnosti ljudi do zdravstvenih storitev in zagotavljanju pogojev, da bodo potrebne zdravstvene storitve za vse prebivalce pravočasne, kakovostne, varne in financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in bodo vsi pacienti enako obravnavani.
Sladkorna bolezen in dobro počutje
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Svetovno združenje za diabetes (IDF) je za letošnjo temo mednarodnega dne diabetesa izbrala dobro počutje ljudi z diabetesom. To bo rdeča nit vse do leta 2026, skrb za dobro počutje pa je utemeljena s podatkom, da zaradi kronične narave bolezni najmanj tretjina bolnikov utrpi škodo na duševnem zdravju.
Med sladkornimi bolniki je več depresij, kar 63 odstotkov pa jih navaja, da slabše živijo zaradi skrbi pred zapleti. Napredovani diabetes je dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in ledvično odpoved. Zdravljenje diabetesa zahteva vsakodnevno organiziranost in odgovornost, kar je lahko po več letih bolezni stresno in se še poslabša, ko pride do zapletov.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Poslovne priložnosti rasejo kot konoplja
Poslovne priložnosti, ki jih ustvarjajo v zvezi s konopljo predvsem nova odkritja in inovacije v tehnologiji, so velike. O tem in o pripravah zakonskih sprememb, brez katerih priložnosti ne morejo imeti pravega zagona, so govorili udeleženci septembrske mednarodne poslovne konference o konoplji (ICBC) na Bledu.
Ali bo Slovenija za Nemčijo, ki je zakonodajo o omejeni osebni rabi konoplje sprejela 1. aprila letos, naslednja država v Evropi? Na ta način bi se konoplja uveljavila kot ena od možnosti zdravljenja v uradni medicini. Na pomladnem posvetovalnem referendumu se je 66,71 odstotka Slovencev izreklo za gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene in 51,57 odstotka volivcev za gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno porabo. Na Bledu je dr.
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Zdravje
Depresija je najpogostejša duševna bolezen in lahko doleti vsakega izmed nas, še posebej, če se soočamo s hudim stresnim dogodkom ali izgubo, težko boleznijo, revščino ali odvisnostjo od alkohola. Med posebej ogroženimi so starejši, ki jih pogosto pesti osamljenost.
Ko se prikradejo temačne misli, pogosto pomaga pogovor s sočutnim svetovalcem. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik delujeta 24 ur na dan na številki 006 123, klic je brezplačen. Ponoči, tj. med 19. in 7. uro zjutraj, pa lahko pokličete na številko 01 520 99 00 (Klic v duševni stiski). Koristne nasvete najdete tudi na spletnih straneh: www.nebojse.si in www.med.over.net. Če pesimistično razpoloženje, otožnost, brezvoljnost, upočasnjenost pri vedenju in govoru (ali nemir), motnje spanja (zgodnje prebujanje ali pa zatekanje v spanje), slabši...
-
Dobro počutjenovember '24Zdravje
V hladnejših mesecih so zelo pogoste virusne okužbe dihal. Velikokrat jih spremlja kašelj, ki ga lahko lajšamo z naravnimi pripravki.
Kašelj je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki z nenadnim, sunkovitim izdihom zraka izloči sluz ali druge tujke iz dihalnih poti. O suhem kašlju govorimo, kadar poteka brez tvorbe sluzi. Pojavlja se v napadih, je intenziven in dušeč, v grlu imamo občutek suhosti in draženja, pogosto se poslabša, ko se uležemo (zlasti ponoči) ali ko govorimo. Kadar pa se tvori sluz oziroma izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Med najpogostejšimi vzroki kašlja so različne bolezni dihal (prehlad, bronhitis, gripa, pljučnica, astma) in tudi vdihovanje dražečih snovi (prah, cigaretni dim, kemikalije), gastroezofagealni refluks, postnazalni izcedek in živčnost.
-
Po izkušnjah slušnih akustikov lahko samo privajanje v povprečju traja nekaj mesecev. Nekateri že od samega začetka nimajo nobenih težav z uporabo, nekateri pa potrebujejo malo več časa. Ni pa mogoče jasno opredeliti časovnega okvira, ker se ljudje vsak na svoj način privajajo tako na zvok kot tudi na občutek tujka v ušesu.
Zato priporočamo postopno privajanje, najprej po nekaj ur dnevno, potem pa vsak dan malo več. Na začetku se izogibajte uporabi slušnega aparata v hrupnih okoljih in ga začnite uporabljati v domačem okolju, kasneje, ko boste bolj vajeni uporabe, pa ga lahko nosite ves dan in kjer koli, a če le to ni okolje s premočnim hrupom, kjer je priporočljiva protihrupna zaščita. Vsekakor pa ne pozabite, da imate možnost brezplačnega preizkusa slušnega aparata že pred nakupom.
