Zdravje
Ko sosedje in prijatelji naenkrat postanejo »zlobni«
Dobro počutjenovember '25Zdravje
PSIHOLOGIJA
V današnjem času, ko so mladost, vitalnost in privlačen videz tako zelo pomembni pri mladih in tudi pri odraslih, se težave in spremembe, ki jih prinašajo zrela leta ali starost, manj pogosteje omenjajo. A vsako obdobje v življenju prinaša določene spremembe, s katerimi se je najbolje soočiti in se ne boriti proti njim.
Zelo mi je segla v srce zgodba o Andrejevi mami Mariji. Andrej je že nekaj časa opažal, da se njegova mama obnaša drugače. Pred tem je bila vedno odprta, nasmejana in rada se je družila s sosedi, od pomladi naprej pa je začela verjeti, da so jo sosedje začeli opravljati, zlobno pogledovati, se ji posmehovati. Takoj ko je vstopil v kuhinjo, mu je začela z grozo v očeh pripovedovati, da ji sosedje želijo škoditi, da jo ves čas opazujejo in sprašujejo, ali ima kaj vrednega v hiši, jo poskušajo izzvati ali pa se iz nje norčujejo.
Ne pozabite poskrbeti za možgane (2. del)
Ali se vam kdaj zgodi, da ne veste, kam ste odložili ključe, ali pa se sprašujete, ali ste res ugasnili pečico? Ste morda pozabili na pomemben rojstni dan?
To so lahko znaki, da vaši možgani potrebujejo nekaj dodatne pozornosti. A brez skrbi – to je povsem normalno. S staranjem začnejo možgani nekoliko pešati, naša naloga pa je, da jih z različnimi izzivi ohranjamo v čim boljši formi.
Ste preizkusili umivanje zob z nedominantno roko, kot smo svetovali v prejšnji številki? Verjetno izziv ni bil tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Tokrat smo za vas pripravili nova predloga.
-
Dobro počutjenovember '25Zdravje
Koža je naš največji organ, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi in pomaga uravnavati telesno temperaturo. Ko se poškoduje, se sproži kompleksen proces celjenja, ki poteka v štirih fazah: zaustavitev krvavitve, vnetje, obnova tkiva in preoblikovanje.
Akutno rano lahko oskrbimo sami, če je površinska, majhna in brez znakov okužbe (pordelost, oteklina, bolečina, povečan izcedek). Zdravnika obiščite v primeru ugriza, globoke ali zelo umazane rane, če ne morete odstraniti tujka ali zaustaviti krvavitve. Posebna previdnost je potrebna pri ljudeh z motnjami strjevanja krvi in sladkornih bolnikih.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetinovember '25Zdravje Oskrba
PARKINSONOVA BOLEZEN
Bralkinemu možu so diagnosticirali parkinsonovo bolezen. Težave ima z jutranjo okorelostjo, tremorjem, občasno izgubi ravnotežje, govor sčasoma postaja počasnejši. Prosi za nasvet, kako lahko z vsakdanjo nego in oskrbo pripomore k boljšemu življenju.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in prilagoditev, saj vpliva na vsakodnevno življenje posameznika in njegove družine. Povzroča tremor in togost mišic, gibanje je počasnejše, pojavijo se težave z ravnotežjem, sčasoma pa bolezen zaradi okorelosti in rigidnosti mišic vpliva tudi na govor in požiranje, nemalokrat pa vpliva tudi na kognitivne funkcije.
Težave v duševnem zdravju so slabo prepoznane
Duševne motnje naraščajo hitreje kot druge kategorije bolezni. Strokovnjaki ob svetovnim dnevom duševnega zdravja opozarjajo, da so te težave še vedno slabo prepoznane.
Na konferenci Duševno zdravje v Sloveniji: med izkušnjami in prihodnjimi izzivi, ki jo je pripravil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so opozorili, kako pomembno je, da posameznik pravočasno prepozna težave in poišče strokovno pomoč, sicer pa skrbi zase in ustvarja okolje, kjer bo iskanje pomoči pogumno dejanje, in ne stigma. Vodja programa Omra Lilijana Šprah je pojasnila, da s programom odraslo populacijo opismenjujejo o motnjah razpoloženja, kot so tesnoba, depresija, osebnostne motnje in stigma ter pridružene motnje. Poudarila je, da znanje pomaga pri zgodnjem prepoznavanju težav v duševnem zdravju, veliko težav pa je ozdravljivih.
Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali katera koli druga kost.
Ker je v Sloveniji vsako leto okrog 16 tisoč zlomov kosti zaradi osteoporoze, od tega več kot tri tisoč zlomov kolka, je dobro vedeti, kako krhke kosti prepoznati in pravočasno zdraviti. V bistvu bi bilo najbolje čim prej uvesti presejalne preglede pri ženskah, na primer pet let po izgubi menstruacije. Potem pa po potrebi. »Več možnosti, da bodo zbolele za osteoporozo, imajo tiste ženske, ki so imele zgodnjo menopavzo (pred 45. letom) ali pa so jim operativno odstranili jajčnike in so vitke (telesna teža pod 60 kg), pa tiste, katerih mame so...
Nepremičnina naj bo dom, ne jabolko spora
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
PSIHOLOGIJA
V številnih družinah je hiša ali stanovanje več kot samo streha nad glavo. Je simbol dela in odrekanja, ki so ga starši vložili, da bi družina imela varen dom. Zato se žal prepogosto dogaja, da je vprašanje, komu in kdaj prepisati nepremičnino, eno najtežjih. In ravno zato se začnejo zapleti, ki močno obremenijo odnose med starši in otroki.
Poglejmo primer družine, imenovala jih bom Novakovi. Gospa in gospod Novak sta že upokojena. V mladosti sta zgradila hišo z lastnimi rokami in z mnogo odrekanja, ob pomoči sorodnikov. Hiša je postala središče njihove družine, v njej so odraščali trije otroci. Danes so odrasli. Najstarejši sin se je ločil in se vrnil v zgornje nadstropje. Srednja hči si je s partnerjem uredila svoje stanovanje v prizidku. Najmlajši sin si želi preurediti podstrešje, a brez dovoljenja staršev tega ne more. Otroci vlagajo svoj denar, urejajo prostore, plačujejo prenove, a vse to počnejo na nepremičnini, ki je še vedno last staršev. Ko pride do vprašanja, kdo je za kaj odgovoren, se začnejo nesoglasja. Najstarejši meni, da ima pravico do več, ker je v hiši ostal in pomagal staršem. Srednja hči opozarja, da je v prizidek vložila lastna sredstva. Najmlajši pa se čuti zapostavljenega, ker nima enakih možnosti.
Prednosti in koristi redne masaže
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Masaža je odličen način za sproščanje napetosti. Z redno masažo sproščamo mišice, lajšamo bolečine, izboljšujemo gibljivost in prekrvavitev, pomagamo pri kroničnih in akutnih težavah, zmanjšujemo stres ter prispevamo k boljšemu splošnemu počutju.
Masaža okorelih ali preobremenjenih mišic poživi in spodbuja regeneracijo, zato je posebej priporočljiva po telesnih dejavnostih. Koristna je tudi ob dolgotrajnem ležanju ali sedenju, ko koža potrebuje dodatno nego, da ne bi prišlo do preležanin. Njeni učinki so blagodejni ob slabšem telesnem počutju, saj masaža – po možnosti z masažnim oljem, ki vsebuje eterična olja za povečan učinek – spodbudi prekrvavitev in blagodejno vpliva na splošno počutje. Masaža lahko pomaga pri lajšanju bolečin v mišicah in sklepih, zlasti pri bolečinah v hrbtu in vratu, povezanih z dolgotrajno napačno ali prisilno držo, ter je odličen način za sproščanje napetosti v mišicah. Z njo vplivamo na živčni sistem, zniževanje ravni stresnega hormona kortizola in povečanje izločanja hormonov sreče serotonina in dopamina, ki stabilizirata naše razpoloženje. Pomaga pri težavah s spanjem in nespečnostjo ter pri prebavnih težavah.
-
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
ZDRAVJE
Preštevilni obiščejo zobozdravnika šele takrat, ko jih boli ta ali oni zob. A vsi vemo, da bi lahko s temeljito in pravilno ustno higieno ter rednimi preventivnimi obiski zobozdravnika (vsaj enkrat na leto) preprečili marsikatere težave – ne le z zobmi, ampak tudi z zdravjem sploh.
Stanje ustne votline namreč močno vpliva na celoten organizem. Slaba ustna higiena povzroča gnilobo zob (karies) in tudi slab zadah (halitozo) ter obloge na jeziku. Dokazano je tudi, da čezmerna prisotnost ustnih bakterij povzroča parodontozo (bolezen obzobnih tkiv, majavost zob, ki lahko povzroči celo njihov izpad), številne bolezni dlesni, slabša stanja pri revmatoidnem artritisu, kroničnem vnetju tkiv in organov, predvsem pa sklepov, vnetje pljuč, slabšo erekcijo pri moških, sladkorno bolezen, bolezni srca, zaplete v nosečnosti, celo raka … In tudi demenco.
-
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Naša dihala – od nosu do pljuč – so obložena s tanko plastjo sluzi. To ni nekaj slabega, temveč prva obrambna linija pred bakterijami, virusi, prahom in drugimi dražili.
Sluz deluje kot lepljiva zaščitna mreža, ki ujame tujke, hkrati pa je dovolj vlažna, da jo drobne migetalke v naših dihalih premikajo proti grlu, kjer jo nato pogoltnemo – pogosto povsem nezavedno.
Ko zbolimo za prehladom, bronhitisom ali drugo boleznijo dihal, se količina in lastnosti sluzi spremenijo. Postane gostejša, lepljivejša in težje odstranljiva. Takšna sluz ne ovira le dihanja, ampak tudi preprečuje, da bi zdravila, kot so antibiotiki, in imunske celice učinkovito prišli do mesta okužbe.
