Zdravje
-

Zdravje
V Sloveniji imamo 87 termalnih in mineralnih vrelcev in smo ena redkih držav na svetu, ki na tako majhnem prostoru združuje tako raznovrstno bogastvo naravnih zdravilnih dejavnikov. Skupaj z zdravilnim blatom, morsko klimo, alpskimi zrakom in stoletno tradicijo so ti vrelci ključna ponudba naših naravnih zdravilišč.
Slovenske terme se raztezajo od Jadranskega morja skozi različne klimatske značilnosti vse tja do ravnic pri meji s sosednjo Madžarsko. Tu so umeščena tri naravna zdravilišča. V Radencih, kjer so znani po mineralni vodi (Tri srca), so usmerjeni v zdravljenje za bolezni srca in žilja, obolenja ledvic in sečnih poti, bolezni presnove, degenerativna obolenja sklepov in stanja po poškodbah ali operacijah lokomotornega aparata. Mineralna voda se uporablja tako v pitnih kurah kot v ogljikovih kopelih. Moravske toplice izstopajo po edinstveni črni mineralni vodi, ki je motnega videza in rahlo diši po nafti. Ima blagodejne učinke na mišično - skeletni sistem, revmatična obolenja in kožne težave. Tudi termalna voda na Ptuju je prijazna pomoč pri revmatičnih obolenjih, degenerativnih boleznih hrbtenice in sklepov ter vezivnotkivnih boleznih.
Zakaj nekateri ne prenesejo meje

Zdrave/Psihologija
V prejšnji številki smo spremljali zgodbo, v kateri Tone ni mogel zapeljati do svoje garaže, ker je nekdo parkiral na mestu, na katerem ne bi bil smel. Na mirno opozorilo pa ni dobil opravičila, ampak očitek tega voznika, da situacijo zapleta, da pretirava in išče težave. Dogodek se ni končal z rešitvijo, ampak z zmedo, ki je ostala v Tonetovi glavi še dolgo po tem, ko avta ni bilo več tam.
Ker se kršenje osebnih meja žal dogaja čedalje pogosteje, je pomembno razumeti dinamiko občutkov in čustev vseh udeleženih. Ko se človek po takem dogodku umiri, se vprašanja pogosto kar ne nehajo. Ne tista praktična, ampak tiha: zakaj se je vse tako zapletlo, zakaj ni bilo mogoče preprosto reči: »Prav imaš, oprosti, mudilo se mi je, nisem bil dovolj pozoren«, zakaj je moral pogovor zdrsniti v očitke, zmedo in napetost, ki še dolgo ostanejo v telesu. Na prvi pogled se ne zgodi nič posebej velikega, nesoglasje bi se dalo urediti v nekaj minutah. A v resnici ni šlo za prostor, avto ali pot. Šlo je za kršeno osebno mejo lastnika garaže in za to, kaj se v nekaterih ljudeh zgodi, ko se z njo srečajo.
Težave z žolčem in žolčnimi kamni

Žolčne težave spadajo med pogostejše prebavne motnje sodobnega časa. Marsikdo ima žolčne kamne, pa tega sploh ne ve, saj dolgo ne povzročajo težav.
Žolčnik je majhen organ pod jetri, ki shranjuje žolč – tekočino, nujno za prebavo maščob. Žolčni kamni nastanejo, kadar se poruši ravnovesje med sestavinami žolča (najpogosteje zaradi presežka holesterola) ali zaradi zastajanja žolča v žolčniku. Med dejavnike tveganja spadajo zlasti (ženski) spol, starost nad 60 let, čezmerna telesna teža in hitro hujšanje. Nagla izguba kilogramov namreč spremeni presnovo maščob in poveča verjetnost za nastanek kamnov.
Hrana upočasnjuje slabšanje vida
ZDRAVJE
Oko je izpostavljeno širokemu spektru sevanja, od ultravijoličastega do vidnega. Za to, da svetloba ne uniči tkiv in celic, pomembnih za vid, ima oko posebne zaščitne mehanizme.
Prva obramba očesa je roženica, ki absorbira UVC- in UVB-sevanje, medtem ko se UVA-sevanje absorbira v intraokularni leči. Vidna svetloba ter infrardeče sevanje se brez absorpcije v sprednjih očesnih strukturah preneseta do mrežnice, kjer lahko poškodujeta mrežnične celice. Vendar pa ima mrežnica obrambo pred svetlobno poškodbo; v celicah kopiči dva pigmenta iz hrane, ki učinkovito absorbirata očesu škodljivo svetlobo. To sta lutein in zeaksantin, ki sta hkrati močna antioksidanta. Vgradita se v maščobne dele celičnih membran in tam lovita proste radikale, ki jih ustvarijo svetlobni žarki, ter tako ohranjata vitalnost celic. S tem tudi varujeta oči pred starostnimi spremembami rumene pege (makule), ki lahko vodijo do izgube osrednjega dela vida.
-

Zdravje
Običajno se začne skoraj neopazno. Nežen pisk, komaj slišno šumenje ali prasketanje, ki ga pripišemo utrujenosti ali stresu. A ko zvok ne izgine, ko nas spremlja podnevi in ponoči, postane jasno, da ne prihaja iz okolice, temveč od znotraj.
Tinitus je zaznavanje zvoka brez zunanjega zvočnega dražljaja in je vse pogostejša težava sodobnega časa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Gre za tako imenovane fantomske zvoke, ki nastajajo v možganih. Po ocenah strokovnjakov prizadene približno 20 odstotkov prebivalstva, največkrat moške med 40. in 70. letom. Ob mednarodnem tednu ozaveščanja o tinitusu (prvi teden v februarju) so strokovnjaki opozorili, da gre za izziv javnega zdravstva, ki ostaja pogosto nerazumljen in podcenjen. Čeprav mnogi z njim živijo brez večjih težav, lahko pri drugih povzroča nespečnost, razdražljivost, težave s koncentracijo, slabše slušno razumevanje ter celo tesnobo in depresivno razpoloženje.
Koliko alkohola na dan smemo popiti?
Zdravje
Prejšnje ameriške prehranske smernice so priporočale, naj moški omejijo uživanje alkohola na največ dva kozarca na dan, ženske pa na enega ali manj, nove, izdane leta 2026, pa zdaj svetujejo: Uživajte manj alkohola za boljše splošno zdravje.
Doslej znani podatki jasno kažejo, da je čezmerno pitje povezano s številnimi škodljivimi zdravstvenimi učinki, kot so povečana tveganja za poškodbe, srčno in možgansko kap, vnetje trebušne slinavke, sladkorno bolezen, bolezni jeter ter rak prebavnega trakta in dojke. Zato Svetovna zdravstvena organizacija zatrjuje: Kakršno koli uživanje alkohola za naše zdravje ni varno.
-
Nakup zdravil prek neuradnih spletnih lekarn je tvegan
Zdravila niso običajno blago, pač pa neposredno vplivajo na zdravje. Kljub temu jih mnogi naročajo prek spleta, ker je to priročnejše in včasih tudi ceneje. Vendar pa se na spletu pojavlja več lažnih lekarn, ki lahko prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, zato so manj učinkovita ali pa vsebujejo neznane sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer odsvetujejo nakupe zdravil po spletu.
Imam slušni aparat, a ga ne upam nositi
Škoda je, da bi zaradi sramu ne uporabljali pripomočka, ki vam omogoča bistveno lažje razumevanje sogovornika in manjši stres pri komunikaciji. Poleg tega naglušnost ljudje hitreje opazijo kot slušni aparat.
V zadnjih letih je slušni aparat vse manjši tabu, saj veliko ljudi uporablja slušalke, ki so lahko podobne slušnim aparatom. Naglušni brez slušnih aparatov se večinoma umikajo zanje stresnim situacijam, kot je pogovor v družbi, uporabniki slušnih aparatov pa kaj kmalu ugotovijo, da so s slušnimi aparati mnogo bolj samozavestni, saj dejansko lahko razumejo sogovornika.
-
Klorela je rastlinam podobno enocelično bitje, a jo biologi uvrščajo v posebno skupino mikroalg. V začetku druge polovice 20. stoletja so jo začeli vzgajati za človeško prehrano.
Med vsebovanimi makronutrienti je daleč največji delež beljakovin (od 50 do 72 % suhe snovi). Klorela vsebuje vse esencialne aminokisline, pa tudi dolgoverižne omega-3 kisline (EPA in DHA), ki jih našemu organizmu najbolj primanjkuje. Je vir prepotrebnih vitaminov: alfa in beta karotena, vitaminov B1, B2, B6, B12, niacina, folata, biotina, pantotenske kisline, vitaminov C, D2, E in K. Vsebuje tudi veliko rudnin: železo, natrij, kalij, kalcij, magnezij, cink, baker, fosfor in mangan, pa še pigmente in druge pomembne hranilne snovi.
Bodo imele vse regije svoj hospic?
Zdravje
Hiša Ljubhospic, edini stacionarni hospic pri nas, že deset let deluje pod okriljem javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Kot je pojasnil njen direktor dr. Marjan Sedej, so doslej ob pomoči predanih in sočutnih sodelavcev poskrbeli za 2032 umirajočih, samo lani se jih je poslovilo 274.
Med njimi jih je le 40 odstotkov iz ljubljanske regije. V povprečju so v hiši, kjer je 12 postelj, devet dni, več kot tretjina jih umre že v prvih štirih dneh po prihodu. Velika večina, kar 82 odstotkov, je onkoloških bolnikov, zato morda ne preseneča podatek, da je njihova povprečna starost 60 let. Poleg tega zagotavljajo podporo tudi svojcem prek tako imenovanih družinskih konferenc in programov žalovanja. Po Sedejevih besedah Lekarna Ljubljana 80-odstotno financira Ljubhospic, vendar postaja finančno breme za zavod preveliko, brez pomoči...



