Zdravje
Uporaba konoplje ima dobre učinke
ZDRAVJE
Konoplja ni panaceja, čudežno zdravilo oziroma univerzalno sredstvo za vse bolezni in tegobe. Ni vsemogočna, je pa mogočna z veliko potenciali in prav zato med najbolj raziskovanimi rastlinami na svetu.
Konoplja je vsestransko uporabna rastlina v različnih vejah industrije, za prehrano in za zdravila. V zdravstvu jo največ uporabljajo pri bolnikih s kronično bolečino, migreno, epilepsijo, artritisom, crohnovo boleznijo, multiplo sklerozo, motnjami posttravmatskega stresa, kot uspešna se kaže tudi pri kugi sodobnega sveta – stresu. Kar nekaj zdravstvenih strokovnjakov že ima izkušnje s klinično uporabo kanabinoidov, ki so jih svojim kolegom predstavili na kongresu o uporabi konoplje v medicinske namene. Pripravili so ga novembra lani v Rogaški Slatini, kjer deluje kanabinoidna klinika, ena prvih v Evropi, v kateri so združili znanja svojih balneologov in strokovnjakov s poznavanjem zdravilnih učinkov kanabinoidov.
Ukrepi ob znakih venskega popuščanja
Vensko popuščanje je ena od najpogostejših težav med starejšimi, ki močno vpliva na kakovost življenja. Z njim ima težave več kot polovica žensk in malo manj kot polovica moških v zreli dobi.
Kronično vensko popuščanje je napredujoča bolezen spodnjega dela nog. Vzrok je okvara mišične črpalke v mišicah stopal in goleni, ki črpajo kri proti srcu, ter venskih zaklopk, ki preprečujejo zatekanje krvi nazaj v noge. Kri zato zastaja v venah, kar jih dodatno razširi in razmakne venske zaklopke ter še poslabša stanje. Najpogostejši simptomi so krči in bolečine v nogah, nemirne in težke noge, srbečica in pekoč občutek, zatekanje gležnjev in goleni. Ob dolgotrajnem sedenju ali stanju ter v vročini so težave še izrazitejše. Med znaki napredovanja bolezni so metličaste vene, krčne žile, otekline in kožne spremembe. Na nekatere dejavnike tveganja, kot so dednost, spol in starost, nimamo vpliva. S primerno telesno težo, dovolj gibanja, pravilno prehrano ter opustitvijo kajenja pa lahko tveganje zmanjšamo ali ublažimo simptome.
-
Spreminjanje telesa v fotografiji
Čas kot ga poznamo je 12-letni dokumentarni projekt ameriške fotografinje Marne Clarke, s katerim je ovekovečila, kako se naša telesa s časom spreminjajo. Svoje telo in telo svojega nekaj let starejšega partnerja je začela fotografirati pri 70 letih, po zaključku je pri 82 letih izdala knjigo fotografij z enakim naslovom. Njeni portreti in avtoportreti, tudi bolj intimni, pričajo o staranju telesa in sprejemanju le-tega. Sivi lasje, gube in postarana koža se na njenih fotografijah zdijo kot dragoceno darilo v času, ko nas mediji obsipavajo s...
Številni zdravilni učinki ognjiča
Izjemne zdravilne lastnosti ognjiča so v ljudskem zdravilstvu že dolgo znane, zaradi protivnetnega in protimikrobnega delovanja ga veliko uporabljajo v farmacevtski in kozmetični industriji. Z nekaj truda ga lahko gojimo in iz njega pripravimo zdravilne pripravke tudi sami.
Ognjič (Calendula officinalis) je eno- ali dvoletna rastlina, ki zraste v višino do 50 centimetrov in ima razvejano, rahlo dlakavo steblo. Značilna je za Sredozemlje, raste pa tudi drugje po Evropi in Ameriki. Listi so koničaste oblike in dlakavi, včasih nazobčani. Cvetovi rumene do oranžne barve so na koncu vejic in imajo jezičaste lističe. Običajno cveti med junijem in septembrom. Cvetovi vsebujejo flavonoide in karotene (likopen in lutein), ki jih je več v oranžnih cvetovih, ter barvilo ksantofil, ki ga je več v rumenih cvetovih, eterična olja, saponine in triterpenske spojine. Za farmacevtske in kozmetične namene nabiramo cvetove in cvetne lističe, ki imajo značilen vonj in aromatičen okus, uporabni so tako suhi kot sveži.
-
Možganska kap bolj ogroža kadilce
Mnoge raziskave so pokazale, da spada kajenje med najpomembnejše dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek možganske kapi. Za 45 odstotkov bolj ogroženi so pasivni kadilci v primerjavi z nekadilci, pri aktivnih kadilcih pa tveganje narašča sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Vsakih pet dodatnih cigaret na dan pomeni 12-odstotno povečanje tveganja. Cigaretni dim namreč vsebuje številne kemijske snovi, od katerih jih je najmanj 250 neposredno škodljivih za zdravje, 69 pa rakotvornih. S kajenjem v telo nenehno vnašamo strupe, ki iz pljuč prestopajo v kri in škodujejo drugim organom. Ko kajenje opustimo, se to tveganje znatno zmanjša. Prebiotiki za trdnejše zdravje
V ožjem smislu so prebiotiki hrana za koristne mikroorganizme. To so neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, predvsem fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žit ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 gramov zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj.
Prav tako pojemo premalo polnovrednih žit in tudi stročnic. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 gramov vlaknin na dan. Povprečen odrasli prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 grama, torej približno desetkrat premalo. Če nam jih s hrano ne uspe pridobiti dovolj, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan in druga.
-
Sluh je eno izmed neprecenljivih čutil, ki nam omogoča polno sporazumevanje. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije se z občutno izgubo sluha sooča kar 466 milijonov svetovne populacije. Eden od dejavnikov, ki lahko vpliva na sluh, je izpostavljenost hrupu – včasih je bila to predvsem izpostavljenost hrupu v službi, danes pa za mlade predstavlja nevarnost preglasno poslušanje glasbe prek slušalk. Daljša izpostavljenost zvoku nad 85 dB povzroča postopno okvaro sluha.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na leto izda okoli 19 tisoč naročilnic za slušne aparate, vzrok za to pa ni le staranje prebivalstva, ampak tudi izpostavljenost hrupu, saj je po opozorilih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije naglušnost najpogostejša poklicna bolezen.
Izbira zdrave prehrane naj postane način življenja
Zdravje
Kako naj se prehranjujejo bolniki z rakom in vsi tisti, ki bi radi s hrano spodbudili zdravje in izboljšali počutje? Dobrodošla pomoč jim je lahko kuharska knjiga z naslovom Hrana podaja roko zdravju.
Njen avtor Hermann Spindler je dolgoletni kuharski šef klinike Lukas iz švicarskega Arlesheima, ene največjih alternativnih bolnišnic za zdravljenje rakavih obolenj v Evropi. Klinika ni svetovno znana le zaradi svoje ponudbe holističnega zdravljenja na področju antropozofske medicine, ampak tudi zaradi izvrstne vegetarijanske kuhinje. Pacientom so uživanje polnovredne prehrane na osnovi uporabe rastlinskih in mlečnih izdelkov predlagali že pred desetletji, v času, ko jo je pretežni del konvencionalne medicine zasmehoval. Danes švicarska zveza boja proti raku podpira koncept prehrane, ki je zelo podoben njihovi prehrani. Klinika se od drugih razlikuje tudi po tem, da hrano dobavljajo iz ekološke in biodinamične pridelave (blagovna znamka švicarskih ekoloških pridelkov Bio-Knospel in blagovne znamke Demeter), neposredno na kmetijah in pri dobaviteljih, ki jih poznajo osebno. Poleg tega popolnoma zavračajo industrijsko pripravljene omake, gensko spremenjeno hrano in podobno.
Kaj je kolonoskopija in zakaj je potrebna?
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
ZDRAVJE
Kako pomembno je debelo črevo, se navadno zavemo šele tedaj, ko nastopijo težave: pogoste driske, zaprtje ali izmenjaje oboje, če krvavimo pri odvajanju blata itd. V debelem črevesju se lahko razvije tudi rak. Pogostejši je pri ljudeh, ki so starejši od petdeset let in imajo raka debelega črevesa in danke v družini.
Naj omenim, da marsikateri zaradi tega raka prezgodaj umrejo, ker jim je nerodno zaupati zdravniku, da imajo kri v blatu ali imajo težave pri veliki potrebi, čeprav je že dolgo znano, da je tudi od rednega prebavljanja in izločanja odvisna kakovost življenja. Zato smo se o kolonoskopiji, tem pomembnem diagnostičnem postopku, pri katerem zdravnik notranjost debelega črevesa (kolona) pregleda z uporabo dolge in gibljive cevi z osvetljeno kamero na koncu, imenovane kolonoskop, pogovarjali z mag. Manfredom Mervicem, dr. med.
Koraki do boljšega in izpolnjujočega vsakdana
Dobro počutjefebruar '25Zdravje
Psihologija
Zavedanja ljudi, da smo sami ustvarjalci svojega življenja in lahko na praktično brezplačen in nam prilagojen način spremenimo svoje življenje na bolje, je vse več. Louise Hay je ena najbolj prepoznavnih avtoric na področju osebnostne rasti, ki je s svojimi preprostimi metodami navdihnila veliko ljudi.
V prispevku bomo spoznali njeno teorijo, ki temelji na prepričanju, da s svojimi mislimi in navadami vsak dan posebej, korak za korakom spreminjamo oziroma izboljšujemo kakovost svojega življenja. Ameriška avtorica prisega na pet ključnih korakov.