Zdravje
-
VPRAŠAJTE DERMATOLOGINJO
Bralec opaža, da ima po rehabilitaciji v zdraviliškem bazenu težave s suhimi dlanmi. Čeprav si roke redno maže z zaščitno kremo 48, je koža nenehno suha.
Suho in občutljivo kožo na dlaneh večkrat opažamo pri osebah, ki imajo roke pogosto ali dalj časa v vodi, še posebej, če so tudi v stiku z razkužili, detergenti ali čistili. Dlani postanejo suhe, ker se s kroničnim draženjem z vodo in drugimi snovmi poškoduje dvoslojna zaščitna lipidna plast v povrhnjici, ki koži preprečuje izsušitev z zmanjšanim izhlapevanjem vode iz globljih plasti kože. Koža se namreč vlaži od znotraj, zato je potrebna dobra hidracija telesa. V koži so sestavine, t. i. humektanti, ki zadržijo vodo in nekoliko vežejo tudi vodo iz okolja.
Industrijsko pripravljena hrana pospešuje biološko staranje
ZDRAVJE
Uporaba industrijsko vnaprej pripravljene (ultraprocesirane – UPF) hrane je povezana s pospešenim biološkim staranjem, so ugotovili italijanski raziskovalci.
Raziskovalci so v preteklih raziskavah že ugotavljali povezavo med pogosto uporabo predelane hrane in nekaterimi kazalci zgodnjega biološkega staranja, kot so krajša dolžina telomer (sestavljenih delcev na koncu kromosomov), padec kognitivnih funkcij in pojav krhkosti organizma, niso pa našli vzrokov za ta pojav.
Italijanska raziskava, imenovana tudi študija Moli-sani, je potekala v okviru evropskega projekta Age-It — Ageing well in an ageing society (Staraj se kakovostno v starajoči družbi) v času med letoma 2005 in 2010. Med 22.495 udeleženci, starimi v povprečju 55,6 leta, je bilo 52 odstotkov žensk. Prehrano udeležencev so zapisovali v posebni vprašalnik, ki je zajemal 188 različnih prehranskih izdelkov. Te so razdelili v štiri skupine glede na stopnjo priprave – od minimalno predelane hrane, kot so sadje, zelenjava, stročnice, meso in ribe, do...
Prepoznajmo opozorilne znake sladkorne bolezni
ZDRAVJE
Zgodnje odkrivanje katere koli kronične bolezni je pomembno zato, da se lahko čim prej začne zdravljenje. Pri diabetesu je to še pomembnejše, kajti krvni sladkor dela škodo na ožilju že veliko prej, preden dobimo diagnozo.
Čeprav je merjenje sladkorja v krvi postalo običajna praksa zdravniških pregledov, je pomembno, da tudi sami prepoznamo znake sladkorne bolezni, saj lahko le tako pravočasno ukrepamo. Še posebej zato, ker se število na novo obolelih za sladkorno boleznijo zelo povečuje.
Ali vam prhljaj povzroča stres in nelagodje?
Zdravje
Prhljaj je lahko neprijetna težava, ki vpliva na samozavest in kakovost življenja posameznika. Poleg vidnih belih ali rumenih lusk na laseh in oblačilih sta pogosta tudi vnetje lasišča in srbečica.
Glavni vzrok za nastanek prhljaja naj bi bila povečano delovanje lojnic, nanjo pa vplivajo notranji dejavniki, kot so stres in hormonske spremembe, ter zunanji dejavniki, na primer vreme in uporaba neustreznih izdelkov za nego las. Pogosto se pojavlja zaradi dedne nagnjenosti k večjemu izločanju loja na koži. Ena najpogostejših zmot je, da je prhljaj posledica slabe higiene. V resnici lahko prekomerno umivanje lasišča celo poslabša stanje, saj odstranjuje naravna olja in spodbuja lojnice k povečani aktivnosti. Prav tako prhljaj ni nalezljiv. Če ga ne ublažimo, lahko napreduje v bolj resne oblike, kot je seboroični dermatitis, ko postane srbečica intenzivnejša.
Uporaba konoplje ima dobre učinke
ZDRAVJE
Konoplja ni panaceja, čudežno zdravilo oziroma univerzalno sredstvo za vse bolezni in tegobe. Ni vsemogočna, je pa mogočna z veliko potenciali in prav zato med najbolj raziskovanimi rastlinami na svetu.
Konoplja je vsestransko uporabna rastlina v različnih vejah industrije, za prehrano in za zdravila. V zdravstvu jo največ uporabljajo pri bolnikih s kronično bolečino, migreno, epilepsijo, artritisom, crohnovo boleznijo, multiplo sklerozo, motnjami posttravmatskega stresa, kot uspešna se kaže tudi pri kugi sodobnega sveta – stresu. Kar nekaj zdravstvenih strokovnjakov že ima izkušnje s klinično uporabo kanabinoidov, ki so jih svojim kolegom predstavili na kongresu o uporabi konoplje v medicinske namene. Pripravili so ga novembra lani v Rogaški Slatini, kjer deluje kanabinoidna klinika, ena prvih v Evropi, v kateri so združili znanja svojih balneologov in strokovnjakov s poznavanjem zdravilnih učinkov kanabinoidov.
Ukrepi ob znakih venskega popuščanja
Vensko popuščanje je ena od najpogostejših težav med starejšimi, ki močno vpliva na kakovost življenja. Z njim ima težave več kot polovica žensk in malo manj kot polovica moških v zreli dobi.
Kronično vensko popuščanje je napredujoča bolezen spodnjega dela nog. Vzrok je okvara mišične črpalke v mišicah stopal in goleni, ki črpajo kri proti srcu, ter venskih zaklopk, ki preprečujejo zatekanje krvi nazaj v noge. Kri zato zastaja v venah, kar jih dodatno razširi in razmakne venske zaklopke ter še poslabša stanje. Najpogostejši simptomi so krči in bolečine v nogah, nemirne in težke noge, srbečica in pekoč občutek, zatekanje gležnjev in goleni. Ob dolgotrajnem sedenju ali stanju ter v vročini so težave še izrazitejše. Med znaki napredovanja bolezni so metličaste vene, krčne žile, otekline in kožne spremembe. Na nekatere dejavnike tveganja, kot so dednost, spol in starost, nimamo vpliva. S primerno telesno težo, dovolj gibanja, pravilno prehrano ter opustitvijo kajenja pa lahko tveganje zmanjšamo ali ublažimo simptome.
-
Spreminjanje telesa v fotografiji
Čas kot ga poznamo je 12-letni dokumentarni projekt ameriške fotografinje Marne Clarke, s katerim je ovekovečila, kako se naša telesa s časom spreminjajo. Svoje telo in telo svojega nekaj let starejšega partnerja je začela fotografirati pri 70 letih, po zaključku je pri 82 letih izdala knjigo fotografij z enakim naslovom. Njeni portreti in avtoportreti, tudi bolj intimni, pričajo o staranju telesa in sprejemanju le-tega. Sivi lasje, gube in postarana koža se na njenih fotografijah zdijo kot dragoceno darilo v času, ko nas mediji obsipavajo s...
Številni zdravilni učinki ognjiča
Izjemne zdravilne lastnosti ognjiča so v ljudskem zdravilstvu že dolgo znane, zaradi protivnetnega in protimikrobnega delovanja ga veliko uporabljajo v farmacevtski in kozmetični industriji. Z nekaj truda ga lahko gojimo in iz njega pripravimo zdravilne pripravke tudi sami.
Ognjič (Calendula officinalis) je eno- ali dvoletna rastlina, ki zraste v višino do 50 centimetrov in ima razvejano, rahlo dlakavo steblo. Značilna je za Sredozemlje, raste pa tudi drugje po Evropi in Ameriki. Listi so koničaste oblike in dlakavi, včasih nazobčani. Cvetovi rumene do oranžne barve so na koncu vejic in imajo jezičaste lističe. Običajno cveti med junijem in septembrom. Cvetovi vsebujejo flavonoide in karotene (likopen in lutein), ki jih je več v oranžnih cvetovih, ter barvilo ksantofil, ki ga je več v rumenih cvetovih, eterična olja, saponine in triterpenske spojine. Za farmacevtske in kozmetične namene nabiramo cvetove in cvetne lističe, ki imajo značilen vonj in aromatičen okus, uporabni so tako suhi kot sveži.
-
Možganska kap bolj ogroža kadilce
Mnoge raziskave so pokazale, da spada kajenje med najpomembnejše dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek možganske kapi. Za 45 odstotkov bolj ogroženi so pasivni kadilci v primerjavi z nekadilci, pri aktivnih kadilcih pa tveganje narašča sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Vsakih pet dodatnih cigaret na dan pomeni 12-odstotno povečanje tveganja. Cigaretni dim namreč vsebuje številne kemijske snovi, od katerih jih je najmanj 250 neposredno škodljivih za zdravje, 69 pa rakotvornih. S kajenjem v telo nenehno vnašamo strupe, ki iz pljuč prestopajo v kri in škodujejo drugim organom. Ko kajenje opustimo, se to tveganje znatno zmanjša. Prebiotiki za trdnejše zdravje
V ožjem smislu so prebiotiki hrana za koristne mikroorganizme. To so neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, predvsem fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi. Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žit ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 gramov zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj.
Prav tako pojemo premalo polnovrednih žit in tudi stročnic. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 gramov vlaknin na dan. Povprečen odrasli prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 grama, torej približno desetkrat premalo. Če nam jih s hrano ne uspe pridobiti dovolj, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan in druga.