Zdravje
-
Študije so pokazale, da tudi hrana pomembno vpliva na zdravje oči.
Oksidativni stres močno vpliva na celice mrežnice, zlasti na makulo (del mrežnice, kjer nastaja najbolj jasen vid). Prosti radikali, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti svetlobi, kisika in drugih dejavnikov, lahko povzročijo poškodbe občutljivih tkiv. Antioksidanti, kot so vitamin C, vitamin E in betakaroten, so znani po tem, da nevtralizirajo proste radikale in zmanjšujejo oksidativni stres. Študije so pokazale, da imajo ljudje, ki uživajo dietno hrano, bogato z antioksidanti (na primer sadje in zelenjavo), manjše tveganje za razvoj degeneracije makule. Le-ta je najpogostejša pri starejših ljudeh, kar je usmerilo raziskovalce v iskanje načinov, kako vplivati na napredovanje bolezni pri tej populaciji.
Med pivci kave je manj primerov raka
ZDRAVJE
Raziskovalci, ki raziskujejo prehranske navade, že dolgo poskušajo razumeti vpliv pitja prave kave in črnega čaja na pojavnost različnih vrst raka.
Pojavljajo se vedno bolj trdni dokazi, da redno pitje kave znižuje tveganje za pojav raka na jetrih, maternici in debelem črevesu. Prav tako pogostejše pitje kave ali čaja kaže na statistično pomembno nižjo pojavnost različnih oblik rakov glave in vratu.
Dr. Caroline Um, raziskovalka v dveh dolgotrajnih študijah v ameriškem združenju za raziskave raka (American Association of Cancer Research) in avtorica članka o znižanem tveganju za pojav raka na debelem črevesu pri rednih pivcih kave in čaja, poudarja, da je pomembno raziskovati vplive teh dveh prehranskih izdelkov na pojavnost rakov. Tržne raziskave namreč kažejo, da danes začnejo ljudje piti kavo in čaj v mlajših letih, kot so ga začele starejše generacije. Istočasno opažajo več primerov raka na črevesju in dojkah pri mlajših ljudeh. Ne vemo, zakaj se to dogaja, pravi dr. Um, zato moramo raziskati vse možne vplive, da pridemo do odgovorov.
-
ZDRAVJE
Družinski zdravniki lahko od zdaj pacientom predpišejo zeleni recept za telesno vadbo in jih tako spodbudijo k bolj zdravemu življenju.
Gibanje na recept je rezultat skupnih prizadevanj Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Onkološkega inštituta Ljubljana, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije in ministrstva za zdravje. Kar dve tretjini kroničnih bolezni nastane namreč zaradi kajenja, prekomernega pitja alkohola, nezdrave prehrane in premalo gibanja. Izkušnje Švedske, Velike Britanije, Nove Zelandije in drugih držav, kjer podobni projekti potekajo že več let, so pokazale, da ljudje bolj upoštevajo nasvete takrat, ko dobijo pisna navodila. Ker se pobudniki želijo prepričati, da bo ideja delovala tudi pri nas, so recepti oštevilčeni, na zadnji strani so dodali še navodila za lažji začetek vadbe.
-
Stopalom moramo zagotoviti redno pozornost in nego, saj so vsak dan izpostavljena obremenitvam. Ob ustrezni skrbi se lahko izognemo različnim težavam, ki so vedno neprijetne, lahko pa tudi ogrožajo naše zdravje.
Stopala ves čas prenašajo telesno težo, izpostavljena so številnim zunanjim vplivom, kot so vročina, mraz in vlaga, veliko časa so obuta v čevlje, ki še posebej pozimi niso dovolj zračni. Pogosto se zato pojavijo trda in razpokana koža na podplatih ter skeleče razpoke med prsti, tudi prekomerno potenje nog, ki ima lahko za posledico neprijeten vonj in glivične okužbe. Osnovna nega je vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in blagim protibakterijskim milom, občasno pa si lahko pripravimo še posebno kopel za stopala. Sprostitvena kopel s kopalno soljo učinkovito pomaga zmanjšati potenje, razbremeni utrujena stopala in poživi krvni obtok. Posebno pozornost namenimo negi predelov med prsti, kjer suha koža hitro razpoka. Temeljito jih umijemo in na koncu nežno otremo, da jih dobro osušimo, saj vlaga omogoča nastanek glivic. Nekajkrat mesečno uporabimo tudi piling za stopala ali plovec, da odstranimo trdo kožo, ki nastane zaradi prekomernega tvorjenja poroženele kože, zlasti na petah.
Laktozna intoleranca ni alergija na mleko
ZDRAVJE
Ob ponavljajočih se trebušnih težavah običajno ne pomislimo, da je zanje morda kriva intoleranca na laktozo. Bolečine, napihnjenost, driska in druge neprijetnosti se namreč pojavijo šele nekaj ur po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov. A kot pravi naš sogovornik, je laktozna intoleranca pogost gastroenterološki in tudi splošni medicinski problem.
V medicini toleranca pomeni sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi. Če smo torej intolerantni oziroma netolerantni na laktozo, to je mlečni sladkor, prisoten le v mleku, nam telo približno pol ure do dve uri, včasih pa celo pet do sedem ur po zaužitju to pokaže s tipičnimi težavami. To so trebušne bolečine, napihnjenost, vetrovi, driska, mehko blato, glasno pretakanje tekočine po črevesju in v nekaterih primerih (zlasti pri otrocih) tudi slabost in bruhanje, redko se pojavi celo zaprtje, pripoveduje ...
Spirulina – najbogatejše naravno živilo
Če nam ne uspe užiti priporočenih petih porcij sadja in zelenjave na dan, si lahko pomagamo z rednim uživanjem spiruline. Trije grami (šest tablet) spiruline namreč vsebujejo več antioksidantov kot priporočenih pet dnevnih porcij sadja in zelenjave. Spirulina vsebuje kar dvanajst vitaminov in prav toliko rudnin.
S trigramskim odmerkom dobimo veliko vitamina B12 (320 odstotkov dnevnih potreb), za pravilno absorpcijo kalcija bistvenega vitamina K (83 odstotkov), izjemne količine provitamina A (551 odstotkov). Spirulina vsebuje tudi vlaknine, ki so bistvene za črevesje in jih običajno užijemo premalo, pa dolgoverižne omega-3-maščobne kisline, vse esencialne aminokisline, gradnike beljakovin, in mnoge druge snovi, pomembne za vzdrževanje zdravja.
Preprečimo vetrove in napenjanje
O teh težavah se ne govori veliko, čeprav so ena najpogostejših zdravstvenih težav, ki pogosto vplivajo na slabšo kakovost življenja številnih ljudi.
Normalno povprečen človek izloča pline šest- do 14-krat dnevno, določeni lahko tudi do 25-krat dnevno. Gre za naraven prebavni proces, ki pa lahko ob določenih okoliščinah povzroča nelagodje in slabo počutje. Glavna težava je zmes plinov, ki nastane pri bakterijski razgradnji hrane v debelem črevesu. Le-to je polno bakterij, kvasovk in gliv, ki razgrajujejo hrano, ki je tanko črevo ne prebavi, predvsem različne oblike ogljikovih hidratov. Fermentacija ogljikovih hidratov v debelem črevesu vodi do nastajanja plinov. Tak primer je laktoza, ki je glavni ogljikov hidrat v mlečnih izdelkih. Pomanjkanje encima laktaze lahko povzroči čezmerno nastajanje plinov v črevesju in drisko. Drug primer so neprebavljivi oligosaharidi, ki jih je veliko v fižolu oziroma stročnicah.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetiapril '25Zdravje
OSTEOPOROZA
Osemdesetletna bralka sprašuje, kako je mogoče, da se je pri njej razvila osteoporoza, čeprav se je vse življenje gibala, veliko hodila in fizično delala ter uživala zdravo domačo hrano.
Ker imam zelo malo podatkov, bom pisala o splošnih vzrokih za nastanek osteoporoze. Upam, da bo bralka iz napisanega lahko izluščila, zakaj se je pri njej pojavila. Predvidevam, da je bila osteoporoza odkrita ob rentgenskem slikanju hrbtenice, verjetno zaradi bolečin. Bolečina je pogosto posledica degenerativnih sprememb. Osteoporotični zlomi vretenc lahko nastanejo pri zelo majhnih obremenitvah hrbtenice (kihanju, kašljanju, nenadnih gibih …), sprožijo pa nenadne in hude bolečine. Pomembno je, da jih odkrijemo čim prej, saj danes poznamo veliko načinov zdravljenja, ki so uspešni, kadar so izvedeni pravočasno.
SLUH JE POMEMBEN ZA OHRANJANJE MISELNIH FUNKCIJ
S staranjem se naravno zmanjšuje občutljivost našega sluha, kar pomeni, da lahko težje slišimo visoke frekvence ali zaznamo šume v okolju. Težave s sluhom lahko privedejo do izolacije in zmanjšanja samozavesti, zato je pomembno, da se težave s sluhom pravočasno prepoznajo in obravnavajo. Redni pregledi sluha in uporaba slušnih aparatov, če so potrebni, omogočijo ohranjanje povezave z okolico, kar prispeva k bolj aktivnemu in zadovoljivemu življenju v zrelih letih.
Težave s sluhom pa so lahko povezane s povečanim tveganjem za razvoj demence. Sluh je ključnega pomena za ohranjanje miselnih funkcij, saj omogoča komunikacijo, učenje in duševno aktivnost. Reševanje težav s sluhom s slušnimi aparati lahko pomaga ohraniti možganske funkcije, zmanjša tveganje za socialno izolacijo in izboljša kakovost življenja, kar je še posebej pomembno pri starejših ljudeh.
-
Zakaj se moški redkeje odzivajo na program Svit
Rak debelega črevesa in danke je četrti najpogostejši rak pri ženskah in moških, a ga je mogoče ob zgodnjem odkrivanju preprečiti, če ga odkrijejo v začetni fazi, pa je povsem ozdravljiv. Pravočasnemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb pri ljudeh, starih od 50 do 74 let, je namenjen presejalni program Svit. Marsikomu sodelovanje v programu celo reši življenje, saj se rak razvija tudi do deset let brez vidnih simptomov. Vendar se kar tretjina tistih, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo, naj na pregled pošljejo vzorček blata, nanj ne odzove, opozarjajo na NIJZ. Med njimi je največ moških, še posebej tistih v starostni skupini med 50 in 55 let. Prikrito krvavitev v blatu odkrijejo pri približno petih odstotkih udeleženih, a le pri redkih gre v resnici za raka. Na kolonoskopiji lahko večino predrakavih sprememb in polipov uspešno odstranijo in tako preprečijo razvoj bolezni.
