Zgodovina
Zgodovina kraja se je začela s prihodom prvega vlaka
ODSTRTE PODOBE – PRAGERSKO
Urbanizirano središčno naselje v jugozahodnem delu Dravskega polja leži na peščeno-ilovnatih nanosih. Ravninska tla so rodovitna, vendar mokrotna, zlasti ob rečici Polskavi, kjer so kisli travniki obrasli z jelševjem. Razvoj kraja je tesno povezan z graditvijo železniške proge Dunaj–Trst v 19. stoletju. »Zgodovina Pragerskega se začenja pravzaprav 2. junija leta 1846 s prihodom prvega vlaka na železniško postajo, ob kateri so tedaj stale le tri hiše. Naselje se je nato in še bolj po letu 1861, ko je stekla železnica tudi proti Budimpešti, hitro širilo, saj je postalo eno najpomembnejših železniških križišč v avstro-ogrskem cesarstvu,« pravi 77-letni upokojeni časnikar Večera in krajepisec Mirko Munda in najprej opiše nastanek proge skozi Pragersko.
Vasici, ki ju je zaznamovala najstarejša Slovenka
ODSTRTE PODOBE – OPALKOVO, PODULAKA
Sosednji gručasti vasici ležita v velikolaški pokrajini zahodno od Velikih Lašč, njuni nadmorski višini pa sta le nekaj manj kot 600 metrov (575 m in 580 m). V občini Velike Lašče je od 88 naselij kar 80 takšnih, v katerih živi manj kot sto prebivalcev. Med zadnjimi sta tudi naselji Opalkovo in Podulaka, v katerih po podatkih Statističnega urada Slovenije prebiva 31 oziroma 44 prebivalcev. Vendar pa se za tokratni izbor krajev v tej rubriki nismo odločili zaradi maloštevilnosti prebivalcev, marveč zato, ker se je na Opalkovem 28. oktobra leta 1912 rodila najstarejša Slovenka, upokojena pletilja Julijana Zakrajšek, ki zdaj živi v hiši pranečaka Tonija Vintarja na slab kilometer oddaljeni Podulaki in ki se, kot pravi, med prebivalci obeh vasi zelo dobro počuti.
Mnoge skupne značilnosti obeh vasi na pobočju Čavna
ODSTRTE PODOBE – STOMAŽ, KAMNJE
Ajdovski sosedski naselji Stomaž in Kamnje ležita na pobočju Čavna (1185 m) severno od ceste Ajdovščina–Nova Gorica. V času nastanka objavljenih krajevnih razglednic na začetku prejšnjega stoletja je v prvem živelo 417 in drugem 276 prebivalcev, po podatkih Sursa pa je letošnjega januarja to razmerje znašalo 301 in 229. »Jedri obeh vasi tvorita zaselka Brith ob župnijskih cerkvah sv. Tomaža oziroma sv. Mihaela, okrog katerih so razloženi še drugi zaselki. Pred dobrimi sto leti so se Stomažci in Kamenjci ukvarjali predvsem z živinorejo ter vinogradništvom in sadjarstvom, danes pa so večinoma zaposleni v Ajdovščini in Novi Gorici,« pravi 87-letni upokojeni univ. dipl. inž. organizacije dela Anton Kreševec, ki se je rodil v Stomažu in se leta 1972 priženil v štiri kilometre oddaljene Kamnje.
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
V krajih ob presihajočem Cerkniškem jezeru so same lepote
ODSTRTE PODOBE – GORENJE JEZERO, OTOK
Na južnem delu kraškega Cerkniškega polja, ki se razprostira na 36 kvadratnih kilometrih veliki površini med Javorniki na jugozahodu in Slivnico na severovzhodu, je presihajoče Cerkniško jezero. Ob njem se je skozi stoletja izoblikovalo enajst naselij, med katerimi sta tudi gručasti vasi Gorenje Jezero in Otok, ki sta šest kilometrov narazen. Njuni prebivalci so se v preteklosti večinoma preživljali z živinorejo, poljedelstvom in gozdarstvom ter tudi ribolovom in lovom, zdaj pa so v glavnem zaposleni v bližnjih večjih krajih (Lož, Stari trg pri Ložu, Cerknica). »Ni lepših krajev, kot sta Gorenje Jezero in Otok. Vse naokoli so same lepote, ki jih ustvarja presihajoče jezero. Tukaj živijo številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste,« je začel pripovedovati 84-letni upokojeni varnostnik Viktor Ponikvar, doma z Gorenjega Jezera.
Kraju dajejo pečat lega ob Bohinjskem jezeru ter most in cerkev
ODSTRTE PODOBE – RIBČEV LAZ
Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v Triglavskem narodnem parku in je po številu prebivalcev (289) peti največji kraj v bohinjski občini. Razprostira se ob jugovzhodnem bregu Bohinjskega jezera in njegovem iztoku Jezernica, ki se po slabih sto metrih združi s potokom Mostnica in tvori reko Savo Bohinjko. Središče glavnega turističnega kraja ob jezeru je postavljeno na morenskem drobirju in vršaju potoka Suha, katerega povirje je na severnem pobočju Rodice v Spodnjih Bohinjskih gorah. »Ribčevemu Lazu dajejo poseben pečat lega ob Bohinjskem jezeru, most čez Jezernico in cerkev sv. Janeza Krstnika, ki so se znašli tudi na mnogih razglednicah. Vse tri znamenitosti so hkrati postale simbol in najbolj prepoznavna podoba Bohinja,« je poudaril 71-letni upokojeni gostilničar Boris Rožič iz istoimenskega penziona v Ribčevem Lazu 42.
Zgledno urejena kraška vas je prvič omenjena leta 1340
ODSTRTE PODOBE – KAČIČE - PARED
Razloženo naselje z gručastim jedrom ter zaselkoma Paredom in Ledenico leži na jugovzhodnem robu Krasa ob starodavni kranjski trgovski in vojaški cesti, po kateri so do zgraditve ceste Divača–Rodik–Kozina leta 1865 prevažali tovore proti obalnim mestom in naprej v Istro. »Vas je prvič omenjena z imenom Caczicz leta 1340 v listini grofa Alberta Goriškega. V bližini se razprostirata Babna gora in Tretji vrh, ki ju pokriva mešani gozd. Na jugu se razteza Gabrova stran, kjer je bilo nekoč staro gradišče, na vzhodu pa hrib Turn, na katerem naj bi po izročilu v srednjem veku stal grad. Tukajšnje podnebje oblikujejo bližina morja, visoka nadmorska lega in močan vpliv burje v zimskem času,« je 81-letna upokojena diplomirana socialna delavka Klelija Potokar začela opisovati svoj rojstni kraj, ki mu je med letoma 2005 in 2022 posvetila tri domoznanske publikacije.
Sivi lasje: nosite jih kraljevsko
Dobro počutjefebruar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Moda
Barva vaših las bolj kot oblika pričeske vpliva na to, kako vas ljudje vidijo. Videz popolne urejenosti z naravno sivim tonom pa boste dosegle z zdravimi sijočimi lasmi in urejeno pričesko.
Hollywoodske igralke, ki so se odločile za naraven videz s sivimi lasmi, potrjujejo, da smo ženske v starejših letih lepe tudi s sivimi lasmi. Med zvezdnicami posebej izstopata legendarna britanska igralka Judi Dench, ki še vedno redno dobiva filmske vloge, šteje pa že 88 let, in 76-letna britanska igralka Helen Mirren, ki je še vedno izjemna. Bralci revije People so jo lansko leto izbrali za najlepšo in je tako krasila naslovnico posebne izdaje revije. Igralka je bila ob novici zelo presenečena. Sama pa namesto besede lepota raje uporablja besedo prezenca, ker ji beseda ponazarja samozavest in uživanje polnega življenja. In ne nazadnje je bila tudi pokojna britanska kraljica Elizabeta II. zagovornica lepote sivih las in je vedno imela urejeno pričesko.
-
Zgodbejanuar '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Spoznajte jih
Mojster fotografije Janez Korošin, rojen leta 1935 v Ljubljani, še vedno fotografira in uživa pri izdelavi svojih posnetkov v laboratoriju. Ostal je zvest analogni fotografiji in velja za enega velikih mojstrov črno-bele fotografije, ki je njegova velika ljubezen.
Vse od leta 1952 je sodeloval z več kot 900 fotografijami in diapozitivi na več kot 350 razstavah doma in tujini, postavil je veliko samostojnih razstav in prejel prek 95 diplom in priznanj. Leta 1996 ga je Fotografska zveza Slovenije počastila s priznanjem Janeza Puharja za življenjsko delo v fotografiji. Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP mu je leta 2000 podelila naziv EFIAP – Excellence (odličnjak). V Cankarjevem domu pa so mu za 80. rojstni dan priredili pregledno razstavo njegovega dotedanjega dela.
Novosti pri pridobitvi pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
S 1. januarjem 2023 so na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja začele veljati nekatere novosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Med najpomembnejšimi je izenačitev odmerne lestvice za moške in ženske. Tako zdaj znaša odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za ženske in za moške 63,5 odstotka, za 15 let zavarovalne dobe pa 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se tako moškemu kot ženski prišteje po 1,36 odstotka pokojninske osnove.