V soboto, 21. septembra 2024

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana

Ob 6. uri odhod avtobusa iz Maribora. Možnost vstopa v Celju in Ljubljani. Vožnja po gorenjski avtocesti na avstrijsko stran do regionalne prestolnice Celovec. Ogledali si bom stari del mesta, ki z baročno mestno hišo, glavnim trgom in stolno cerkvijo nakazuje na bogato zapuščino preteklih stoletij. Severno od Celovca do Svetega Vida na Glini se razteza Gosposvetsko polje, ki je že več kot 2000 let prometno in naselbinsko središče Koroške. Naredili bomo postanek za ogled vojvodskega prestola, na katerem je novoustoličeni karantanski knez podeljeval fevde. Potem se bomo odpeljali proti Vrbskemu jezeru do polotoka Maria Wörth. Še pred 18. stoletjem je bila gladina Vrbskega jezera višja in je bil današnji polotok v resnici otok. Vkrcali se bomo na ladjico in zapluli do mesteca Poreče. Naš izlet bomo zaključili ob topli malici na slovenski strani meje.

 Kultura

Samo da ste spet prišli, je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišijo potujoči knjižničarji, ko se ustavljajo na postajališčih tudi v najodročnejših krajih. Bibliobus je res posebna knjižnica – na kolesih, deluje v utesnjenem prostoru in omejenih časovnih okvirih, vendar ima vse, kar imajo velike.

Predvsem pa so nekoliko posebne potujočnice in potujočniki, kot si rečejo sami. Ne le da bralcem, ki zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov ne morejo obiskovati klasičnih knjižnic, vsakih nekaj dni ali tednov pripeljejo novo zalogo knjig in drugega knjižnega gradiva, voznik in knjižničarka (to sta najbolj običajen par v bibliobusu) z obiskovalci tudi spleteta tesne vezi, ki se ohranjajo skozi generacije. Potujočim knjižnicam, ki delujejo kot enote splošnih knjižnic, je bilo precej več pozornosti kot običajno namenjene sredi maja, ko sta v Ljubljani potekala Festival bibliobusov in mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še predstavniki še iz 11 evropskih držav. To je bila tudi priložnost, da si ogledamo slikovite tovornjake, avtobuse ter kombije, prirejene v bibliobuse in poslikane s simpatičnimi ilustracijami in slogani. In da slišimo, kako si knjige poiščejo pot do bralcev, kadar bralci ne morejo do njih.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo je v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže, optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Videti je res kot bolj ali manj debelo steklo, čeprav je smola. Pravzaprav glazurna ali epoksidna smola. Če boste v trgovinah s programom za ustvarjanje ali v večjih trgovinah, kjer prodajajo barve in lake, poiskali epoksi smolo za prozorne odlitke, ste že na pravi poti, da vam uspe kaj podobnega. Če ste začetniki, izdelajte najprej manjše izdelke – podstavke za kozarce, pladnje, obeske za verižice in ključe … Prvič morda ni modro tvegati in vliti kar jedilno mizo ali celo atraktivne prozorne zunanje stopnice, kar je sicer moja že dolgo tleča želja. Pred uresničitvijo tako smele ideje je le treba upoštevati več dejstev, epoksi material tudi ni poceni.    

Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz junija 1974.

- Na desetem svetovnem prvenstvu v nogometu, ki je potekalo v Zvezni republiki Nemčiji, je prvič nastopil Slovenec. To je bil Branko Oblak v dresu Jugoslavije, ki je dosegla sedmo mesto.

 - Uspavanka za mrtve vagabunde Mojmirja Sepeta (glasba) in Franeta Milčinskega (besedilo) ter v izvedbi Majde Sepe je na festivalu Slovenska popevka prejela kar štiri nagrade.

Reportaža

Po zadnjem pristanku v tajski prestolnici Bangkok sem bil odločen, da si tokrat namesto morskih obal privoščim spoznavanje hladnejšega, a še vedno toplega severa. S prvim jutranjim vlakom sem zapuščal kaotično velemesto. Vožnja se je začela nadvse spodbudno.

Ne zaradi udobja, saj je bila vlakovna kompozicija primerljiva kakšni starejši izvedbi Slovenskih železnic. Vlaki se namreč z glavne železniške postaje zelo počasi prebijajo skozi gosto naseljena predmestja, kjer stanovanjske zgradbe segajo skoraj do železniških tirov. Tako se je bilo mogoče čuditi pisanemu živžavu ob tirih, ki sta ga v dobri uri zamenjala pomirjajoče zibanje vagona in pokrajina, prepredena z obdelanimi polji.

Mala šola digitalizacije

V zadnjem prispevku Male šole digitalizacije smo se dotaknili področja digitalnega ali e‑bančništva ter naslovili različne stereotipe, povezane z uporabo spletne ali mobilne banke. V tokratnem prispevku pa bomo obravnavali različne vidike varnosti in osnovnih vodil, ki jih priporočamo uporabnikom e-bančnih storitev.

 Stereotipna mišljenja v splošnem nastanejo zaradi slabih izkušenj pri uporabi določenih storitev, ki seveda niso nujno vedno povezane s področjem osebnih financ. Verjetno je že vsak od nas imel kako slabo ali neprijetno izkušnjo pri uporabi javnih storitev. Neprijetne izkušnje pa hitro povzročijo različne strahove, zato ni nič čudnega, če smo ob prvem stiku z uporabo storitev digitalnega bančništva bolj zadržani.

59. festival Borštnikovo srečanje 

Tradicionalno je tekmovalni program FBS v Mariboru osrednji programski sklop festivala, ki se je začel že 3. junija. Selektor Blaž Lukan si je ogledal skoraj 100 predstav slovenskih gledališč in izbral 12 uprizoritev. Odločil se je za take, »ki imajo svoje jedro zdaj v družinskem ali partnerskem, zdaj v institucionaliziranem ali spontanem nasilju, v nasilju okostenele tradicije ali novih (socialnih) medijev in omrežij, ki reagirajo na nasilje nad spolom in spolnostjo, nad drugimi, še posebej nad žensko, pa nad nekonvencionalno družbeno in družinsko skupnostjo«. Na FBS je vedno bogat tudi spremljevalni program, gostovanja tujih gledališč, Staatstheater iz Mainza je s predstavo Vezi duš odprl festival, zaključil pa se bo s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana. Do 16. junija.

Stanovanje

Zunanja senčila na oknih so v poletni vročini zelo dobrodošla in najbolj učinkovita za ohranjanje primerne temperature v notranjosti stanovanja. Senco pa si iščemo tudi na balkonu, terasi ali na vrtu, povsod tam, kjer bi radi posedeli v hladu in prijetnem sožitju z naravo.

Pri zastiranju oken so kot eden ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje najboljše klasične rolete, široke žaluzije ali naoknice na zunanji strani, v zadnjem času se uporabljajo polprosojni mrežasti screen roloji. Manj pa pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije na notranji strani stekel ali med stekli. Malenkost bodo sicer omilili vročino in zaščitili pred sončnim sevanjem, vendar pa ne dovolj učinkovito, ker bo vročina že vstopila skozi stekla v prostor. Zaščita na zunanji strani pa dejansko prepreči vdor toplote v prostore. In tako tudi lažje vzdržujemo primerno temperaturo v prostoru.