Izlet 

 Po zaslugi graščakov nekoč izjemno pomemben kraj Pišece na Bizeljskem gričevju je danes po krivici zapostavljen in mnogokrat spregledan. Okolico krasijo v nižjih legah vinogradi in sadovnjaki, v višjih pa listnati gozdovi, kjer prevladujejo kostanji in hrasti.

 Jedro vasi je zgoščeno ob vaški cesti pod baročno cerkvijo sv. Mihaela in je pod Orliškim pogorjem. Pri cerkvi izvira potok Gabrnica iz jame Dupelj. Voda je zajezena in jo uporabljajo za vaški vodovod. Zaradi konstantnega pretoka je bilo nekoč ob potoku veliko mlinov, ki so kasneje žalostno propadli, ostal je le obnovljen manjši mlin ob cerkvi. Tam je prva postaja Vodne učne poti Gabrnica, ki se nadaljuje do ribnika ob gradu Pišece, potem pa je speljana po dolini mimo Globokega in skozi gozd Dobrava do Jovsov.

Ustvarjalne ideje iz mojega koška

Ogrlica iz lesenih kroglic na bombažni vrvici je lahka in unikatna. Ne škoduje koži, če jo izdelamo sami, pa izkazuje tudi našo ustvarjalnost. Material za izdelavo izberemo in kupimo v trgovinah z ustvarjalnim materialom.

Pred izdelavo si pripravimo vse, kar potrebujemo: lesene kroglice različnih barv in velikosti, bombažno vrvico, škarje in zaključni del z vponko oziroma karabinom. Ker kroglice rade bežijo po mizi, jih položimo na manjši krožnik ali v škatlico.

Izdelava

Vrt

April je mesec, ko je verjetno nezgod pri negi rastlin, sadnega drevja ali na vrtu največ. Posajene gredice prekrijmo z zimsko vrtnarsko tkanino, ki je nekoliko debelejša. Tako bomo preprečili vdor hladnega zraka in ožige morebitnih poganjkov.

Nizke temperature zlasti sadjarjem delajo sive lase. Vsekakor bosta pri pozebi bolje odnesla drevje in grmičevje, ki sta v dobri kondiciji. Veliki sadjarji drevje zaščitijo z oroševanjem, ki ga ponavljajo toliko časa, dokler nevarnost mraza ne mine. Mali sadjarji in vrtičkarji pa naj uporabijo Amin. Če na drevju še ni listov, ki bi vsrkali Amin, ga uporabimo za koreninski sistem. Okoli drevesa ali grmičevja naredimo več lukenj po kolobarju od osi debla do oboda koreninskega sistema.

GREMO NA IZLET

V soboto, 29. junija 2024

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Jesenice, Maribor, Celje (če bo dovolj prijav)

Odhod iz Ljubljane ob 6. uri. Vožnja v smeri Avstrije mimo Beljaka in Špitala, ob Dravi proti nacionalnemu parku Visoke Ture, v katerem kraljuje Veliki Klek oziroma po nemško Grossglockner. Prvi daljši postanek bomo naredili v vasici Heiligenblut, kjer se bomo sprehodili do gotske cerkvice sv. Vincenca, v kateri hranijo stekleničko Kristusove krvi. Nadaljevali bomo po visokogorski panoramski cesti do razgledne ploščadi Franca Jožefa na višini 2369 metrov. Lahko bomo občudovali mogočnost Grossglocknerja, ki je s 3789 metri najvišja gora Avstrije. Potem se bomo odpravili do turističnega letovišča Zell am See, kjer se bomo okrepčali s toplo malico v enem izmed lokalnih gostišč ter prosti čas izkoristili za popoldansko kavico, jabolčni zavitek ali sprehod ob jezeru. Domov se bomo vrnili v poznih urah.

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, veseli in ponosni smo, da ste se tako hitro in številčno odzvali na povabilo za druženje v hercegovskem Neumu, ki bo od 2. do 5. junija 2024. Zapolnili ste že vsa prosta mesta.

Na pot se bomo odpravili kar s sedmimi avtobusi z različnih koncev Slovenije. Pred Splitom si bomo ogledali srednjeveško trdnjavo Klis, ki je služila tudi za filmsko kuliso televizijske serije Igra prestolov. V bližnjem kompleksu Stella Croatica pa bomo lahko pokusili domače oljčno olje in različne marmelade.

Čudesa narave

Med pticami, ki se selijo dvakrat na leto, so tudi sivi žerjavi, velike ponosne ptice dolgih nog in širokih kril z razponom več kot dva metra. Vsako leto se selijo dvakrat: prvič s severa na jug, da lahko v toplejših krajih preživijo mrzlo zimo, ki je v svojem rojstnem kraju ne bi mogle, drugič v obratno smer proti domu, kjer gnezdijo in vzgojijo nov rod potomcev.

Ta čudež narave – selitev ptic vseh vrst, ki se ponavlja iz leta v leto – je zares čudež, ki ga človeku verjetno še ni dokončno uspelo razvozlati. Veliko je raziskav in ugotovitev, do katerih se znanstveniki dokopljejo tudi s pomočjo moderne tehnologije, pa vendar: le kdo pticam pove, kam in kdaj morajo poleteti, kdaj in kje morajo počivati med letom na več tisoč kilometrov dolgih poteh, da bodo prišle do cilja? In vedno pridejo, nezmotljivo.

Preverili smo, kaj se je po svetu dogajalo tisti dan, ko je med bralce prišla prva številka Vzajemnosti. To je bila sobota, 26. januarja 1974.

-Izšla je prva številka Vzajemnosti kot mesečna priloga Delavske enotnosti.

-Na britanski lestvici singlov je kraljevala pesem Tiger Feet angleške glam rock skupine Mud.

-Na 31. podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Izganjalec hudiča in Ameriški grafiti. Nagradi za najbolje odigrani vlogi sta prejela Al Pacino in Marsha Mason.

-Na naslovnici televizijskega vodnika TV Guide, ki izhaja že več kot 70 let, je bil David Carradine iz akcijske serije Kung. Fu.

Vzajemnost letos praznuje 50 letnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz februarja 1974. 

-Člani teroristične organizacije Symbionese Liberation Army (SLA) so ugrabili 19-letno Patty Hearst, vnukinjo časopisnega magnata Williama R. Hearsta. Zadrževali so jo 19 mesecev, v tem času je sodelovala z ugrabitelji pri nekaj kriminalnih dejanjih.

-Ameriška vesoljska sonda Mariner 10 je posnela do takrat najboljše fotografije planeta Venera.

-Na prvem mestu ameriške glasbene lestvice Billboard Hot 100 je kraljevala Barbra Streisand s pesmijo The Way We Were.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Bila je kot mnoge druge. Z dvižnimi vratci – pokrovom in prostorom za shranjevanje. Spuščen pokrov se je sicer obnesel tudi kot sedež, le z udobjem, ki bi ga nudil, se ni mogel pohvaliti. Zdaj klopca prijazno vabi, da sedemo nanjo in se tudi udobno naslonimo.

Kultura 

Brez književnih prevajalk in prevajalcev bi živeli v temi. Prinašajo nam svetlobo iz novih svetov, lahko bi rekli, da so marljivi, natančni in pazljivi svetlobni delavci. Mednje spada tudi Nives Vidrih. Prevedla je reprezentativna dela češkega leposlovja, ki so oplemenitila slovensko prevodno literaturo. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado, najvišjo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev za vrhunske prevode literarnih del. Poleg tega pripravlja radijske oddaje o češki literaturi, piše uvodne študije h knjigam in literarne ocene, prevaja češke filme, prejela je tudi nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo in piše zgodbe s češko tematiko.