Kultura

Le predstavljate si lahko, kako praznično je bilo, ko je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach, saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela beseda iz Beneške Slovenije. Takrat so tam na pobudo senatorke Tatjane Rojc pripravili posvet z naslovom Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo, Andreino pa počastili s posebnim priznanjem za ohranitev zapuščenih pokrajin. Za velikokrat nagrajeno pesnico in pripadnico slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter njene prebivalce je bila to velika čast. Slovenska beneška beseda je vstopila v italijanski senat skozi glavna vrata.

Stanovanje 

Pozimi se več zadržujemo v stanovanju, zato je res pomembno, da je dnevni prostor urejen tako, da se počutimo dobro in domače. Kaj lahko storimo, da bo tako in bo prostor prostoren in prijetnega videza?

Novejša stanovanja in hiše imajo običajno dnevno sobo zasnovano kot velik večnamenski prostor z dobro naravno osvetlitvijo, da se povezuje z vrtom in pogledi v naravo. Kadar lepih pogledov ni, se bolj usmerimo na prijetnost notranje ureditve. Tako v veliki dnevni sobi z jedilnico in kuhinjo kot v ločeni manjši dnevni sobi naredimo zanimiv in skladen prostor za bivanje in druženje.

vrt

V naših krajih uspeva posebna vrsta oljke, imenovana Casaliva, ki je odporna proti nizkim temperaturam, celo do –12 stopinj Celzija. Prilagojena je območjem, ki so pogosto pokrita s snegom, in je samooplodna, kar pomeni, da ne potrebuje druge sorte za opraševanje.

Sorta Casaliva že nekaj let raste na vinogradniških območjih Štajerske, Dolenjske, Bele krajine, Prekmurja in jo občasno pokrije sneg. Brez težav uspeva na Primorskem, in to na skrajnih legah za gojenje oljk. Za najboljše rezultate priporočamo sajenje sadik, ki so stare dve do tri leta, saj te bolje prenašajo zimske razmere.

GLEDALIŠČE

Grenka komedija Paradiž

Umeščena je v dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Italijanski režiser Matteo Spiazzi skozi neverbalno predstavo staranja vpeljuje teme izključenosti, izoliranosti, osamljenosti, smrti, (ne)izpolnjenosti življenja ter fizičnega in duševnega zdravja. Zgodbe mozaično gradi iz spominov, ki starejšim vzbujajo obžalovanje, strahove, melanholijo, pri gledalcih pa vzbudijo grenek smeh prepoznave in se sestavijo v rahločuten slavospev tistemu trenutku, ko ugledamo pomen v vsakdanjem drvenju pogosto podcenjenih vrednot, saj o vrednosti življenja...

Mala šola digitalizacije

V današnjem hitro spreminjajočem se svetu postaja digitalna pismenost pomembna spretnost za vse generacije, vključno s starejšimi. Tehnološki napredek odpira vrata do številnih priložnosti in ključno je, da razvijemo tudi te spretnosti in veščine.

 Omogočijo nam namreč sodelovanje v sodobni družbi, izboljšujejo kakovost življenja, nam pomagajo pri ohranjanju socialnih vezi z družino in prijatelji, hkrati pa odpirajo tudi vrata v svet znanja. Usposabljanje vseh, ki si to želijo, je naložba za celotno družbo. Če je bilo nekoč merilo za razvitost družbe in kakovosti življenja njenih članov stopnja pismenosti, je to danes gotovo tudi stopnja e-pismenosti in digitalnih kompetenc.

Poskrbimo, da pozimi tudi dedija ne bo zeblo. V reliefnem vzorcu mu lahko spletemo topel komplet – kapo in šal.

Potrebujemo: 250 g pletiva iz volne ali mešanice volne in sintetike, primernega za pletilke debeline 4 mm, in komplet petih pletilk ali krožne pletilke št. 4

Kapa

Navodila: Nasnujemo 96 petelj, 24 na vsako pletilko. Sklenemo krog in pletemo prvi krog same leve petlje. Naprej pletemo v patentnem vzorcu ena desna, ena leva petlja. Pletemo 14 vrst patenta, to je približno 5 cm.

Tokrat smo pripravili spečega angelčka, vezenega v tehniki rišelje in v barvah.

O tehniki rišelje je bilo že nekaj osnovnih navodil napisanih v decembrski številki revije. Osnovna vboda pri tej tehniki sta prednji vbod in odeja vbod, dvojni odeja vbod, vezenje prečk z odeja vbodom. Angelčka lahko izvezemo samo z belo prejico, lahko pa z barvnimi prejicami v tehniki slikanje z iglo, kot je bilo opisano v septembrski reviji. Preden izrežemo tkanino, morajo biti vsi robovi obšiti najprej s prednjim vbodom, nato pa z odeja vbodom. Natančen opis tehnike vezenja rišelje je v priročniku Umetnost vezenja.

Vrt in dom

ČUDESA NARAVE

Med krošnjami visokih hrastov poplavnega gozda Dobrava blizu Brežic se v začetku aprila zaslišijo glasovi srednjega detla. Bolj pogost in ljudem poznan je precej večji črno-bel veliki detel z rdečo kapo, ki ga srečujemo vsepovsod, saj se rad približa tudi naseljem, sploh v zimskem času, ko se pogosto pridruži drugim pticam na krmilnici.

Tudi srednji detel spada med žolne, po barvi pa se precej razlikuje od velikega. Samec in samica sta si zelo podobna, hrbet, peruti in rep so črni, prsi in trebuh pa so beli. Na zadnjem delu črnih peruti ima bele prečne proge, perje na glavi in pod repom pa je rdečkasto. Samec budno pazi svoj obširni teritorij in ga brani kot najbogatejše kraljestvo. Spreletava se visoko v bogatih krošnjah, in če zasliši konkurenčnega samca, se najprej tiho ozira na vse strani in prisluškuje, potem pa se vreščeče in svarilno oglasi. Hitro odleti v smeri prihajajočega glasu in se požene za vsiljivcem. Borita se vrešče in srdito, dokler eden izmed njiju ne pobegne. Kot duplar si za gnezdenje izbere star trhel hrast, ki je poraščen z drevesnimi gobami. Pod večjo gobo si v trhlem lesu izkoplje duplo, kjer samica znese jajca in zvali pet do šest mladičev.