Izleti 

Grad na strmi pečini nad Dravo že stoletja kraljuje nad Halozami, Ptujskim in Dravskim poljem. Pretresale so ga ekonomske krize, prehajal je iz rok v roke. Belani, kot so nekoč imenovali ljudi ob potokih Belica in Bela, pa ponovno pletejo vezi med preteklostjo in sedanjostjo.

Če v občini Cirkulane ne bi imeli umnega vodstva in zagnanih posameznikov, združenih v Društvu za oživitev gradu Borl, bi danes nad Dravo samevale le ruševine. Nekdanje veleposestvo z 200 hektari zemljišč je sicer turiste vabilo že v začetku 20. stoletja. Leta 1941 so nacisti v njem odprli prehodno zbirno taborišče, kjer je bilo do leta 1943 zaprtih nekaj tisoč zavednih Slovencev. Od tam so jih pošiljali v koncentracijska taborišča ali izgnanstvo, okoli štirideset so jih pobili kot talce. Na te grozote še opominja spominska plošča, postavljena leta 1956, medtem ko spominske sobe ni več.

Izleti

Na vrhu je vse kristalno jasno. To je slogan, s katerim v Rogaški Slatini vabijo na ogled nove pridobitve – najvišjega stolpa in hkrati najvišje slovenske stavbe. Pogled s 106 metrov je res nekaj posebnega.

Rogaška Slatina je poznana že iz daljne preteklosti. Skozi zgodovino je večkrat veljala za obmejno območje, poleg tega je bila povezana z mineralnimi vrelci. Najdba plošče z latinskim napisom daje slutiti, da so enega od njih poznali že Rimljani. Nesporno pa kraj slovi po zdravilnih učinkih mineralnih izvirov vsaj od leta 1645. K njihovi prepoznavnosti je bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Do začetka 19.

Vrt

Prihaja čas poletnih dopustov in odsotnosti od doma. V pričakovanju se odpravljamo na morje, doma pa ostanejo okrasne rastline, ki pogosto zaradi pomanjkljivega zalivanja in prehranjevanja propadejo. Odpadlo cvetje ni več okras našega doma.

Da bi čim lažje prebrodili to stresno obdobje za okrasno rastlinje, moramo iskati nova pota, ki nam jih ponujajo izdelki z dolgodelujočim sproščanjem. V veliko pomoč so nam pri tem gnojilne palčke. Zakaj? Njihova izdelava in uporabljene surovine so takšne, da omogočajo dolgotrajno prehranjevanje. Tako se lahko mirno odpravimo na oddih. Samo še vprašanje zalivanja moramo rešiti.

Prva in zadnja ljubezen

Zanima vas moja prva ljubezen. Kaj prva? Pri meni je to tudi zadnja ljubezen! 

Imam fotografijo iz otroškega vrtca, posneto pred drugo svetovno vojno, pri nunah v nekdanjem samostanu v Strossmayerjevi ulici v Mariboru. Na tej sliki sva z možem Jožetom, oba stara komaj šest let. No, potem naju je vojni čas ločil vse do leta 1946. V Mariboru je ob stalnem bombardiranju postalo nevarno in me je stara mama poslala v Zagreb, kjer je živela moja družina. Takoj po vojni sem se vrnila nazaj v Maribor, kjer sem se spet srečala s svojim Jožetom na šolskem izletu celotne mariborske prve   gimnazije.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Mrežasto kvačkano torbo iz recikliranega bombaža lahko nosite, ko greste na tržnico, na plažo ali kar tako za vsak dan. Zaradi mrežastega vzorca je malo raztegljiva in primerna tudi za večje nakupe.

Potrebujemo: debelejšo bombažno prejo, približno 40 m/50 g oziroma 200 m/250 g (te preje so običajno na večjih navitkih, da ni preveč vozlov na izdelku). Na trgu je veliko prej iz recikliranega bombaža, ki so uporabne in hkrati okolju prijazne, ker pri izdelavi le-teh ne uporabljajo novih surovin in tako zmanjšujejo količino tekstilnih odpadkov. Za to torbo potrebujemo približno 400 g preje, kvačko št. 4, dva usnjena ročaja dolžine 70 do 80 cm in štiri zakovice za pričvrstitev ročajev.

GREMO NA IZLET

V petek, 25. oktobra 2024 (3 dni)

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana

Prvi dan: V jutranjih urah odhod avtobusa z Dolgega mostu v Ljubljani, ob zadostnem številu prijav tudi odhod iz Maribora in Celja. Peljali se bomo mimo Novega mesta po avtocesti skozi Liko in Dalmacijo do Sarajeva, kjer si bomo ogledali staro mestno središče z Baščaršijo, Principov most, mestno hišo, Gazi Husrev-begovo mošejo, staro pravoslavno cerkev. Po ogledu bo nekaj prostega časa. Za doplačilo možnost večerje v eni izmed sarajevskih restavracij. Nastanitev v hotelu in prenočevanje.

REPORTAŽA

Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.

Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.

Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.

Ali ste vedeli, da kavna usedlina ne ustreza polžem in jih učinkovito odvrača? Hladno kavo redčimo z vodo in z njo škropimo proti ušem. Kavna usedlina je tudi odlično domače gnojilo za vrt in rože, lahko pa jo uporabimo tudi kot zastirko.

Okrog posameznih sadik solat, zelja in drugih vrtnin lahko naredimo obroč iz tekoče kavne usedline in tako oviramo pohod požrešnih polžev. Polžem kofein, ki moteče deluje na njihov živčni sistem, ne ustreza, zato se ga izogibajo. Najbolje deluje, če ne dežuje, saj se v tem primeru ne redči in izpira. Večje količine suhe kavne usedline lahko posipamo po mejnih območjih zelenjavnega vrta in polžem preprečimo dostop na vrt. Polži se največkrat zadržujejo v visoki travi, pod grmovnicami in gostim rastlinjem.

Pogost škodljivec na domačem vrtu je bramor. Precej velika in lačna žuželka, ki hitro uniči naš pridelek. Če se ga hočemo znebiti, je pomembno bramorja uničevati vsako sezono.

Bramor je nevaren prav vsem rastlinam tako na zelenjavnem vrtu kot tudi na okrasnih gredicah. Prehranjuje se s koreninami, koreni, gomolji, kalčki in tudi mladimi listi. Največkrat se zgodi, da rastline popolnoma uniči, in jih lahko samo še zamenjamo z novimi. Najraje se zadržuje in povzroča škodo v zemlji, ki je gnojena z domačim nepresejanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Njegovo prisotnost opazimo po preritih gredah, obgrizenih ali popolnoma pojedenih koreninah, gomoljih ter značilnih manjših rovih. Ti rovi so za prst veliki in lahko vodijo po vsem vrtu.

Vrt

Zaradi neurij z vetrom in točo grozijo poškodbe sadnemu drevju in vrtninam: stolčeni in polomljeni listi, polomljene veje, poškodovani plodovi. Vse to so poleg suše, toplote in vlage idealni pogoji za razvoj bolezni. Kaj lahko storimo?

Toče se ubranimo s protitočnimi mrežami, če jih nimamo, imamo na razpolago zelo dober preparat Regenerin. Z njim rastline in listje poškropimo tri- do štirikrat na vsakih pet dni. Če je toča listje popolnoma stolkla in so ostala samo stebla, pa rastline z Regenerinom zalijemo od tri- do petkrat na vsakih pet dni. V tem primeru je lahko pripravek nekoliko močnejši, vendar ne pretiravajmo. Če bomo dosledni, se bodo rastline, drevesca pa tudi trta obrasli. Že v dveh, treh tednih lahko pričakujemo nove poganjke.