PRILOGA GOZDNE UČNE POTI

Risovo učno pot, ki poteka v osrčju kočevskih gozdov, so postavili leta 2021, lani pa je bila v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.

Prav zaradi priznanja je Zavod za gozdove Slovenije skupaj s kmetijskim ministrstvom letošnji osrednji dogodek ob Tednu gozdov pripravil na Kočevskem. Pot je nastala v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Biotehniško fakulteto in Zavodom Kočevsko v okviru projekta reševanja risov pred izumrtjem LIFE Lynx. Izobražuje o pomenu in vlogi risa v ekosistemu ter priložnostih, ki jih njegova prisotnost predstavlja za lokalno skupnost. Glavni cilj projekta je reševanje populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev na območju dinarskega in jugovzhodnega dela Evrope. Pred začetkom projekta je bila populacija risov v Sloveniji izredno majhna, izolirana, posamezne živali pa so bile med seboj sorodstveno povezane. To so znižali z doselitvijo zdravih živali od drugod. V projektu v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljujejo rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter tako preprečujejo izumrtje domače populacije.

PRILOGA GOZDNE UČNE POTI

Vodna učna pot blizu Radovljice je prijetna, nezahtevna krožna pot ob potokih Grabnarica in Lipnica, ki vodi po senčnem hladu gozda čez lične lesene brvi nad potokom vse do manjšega bajerja, nazaj pa po odprtih poljih in travnikih s čudovitimi razgledi na Karavanke.

Potok Grabnarica, ki mu zaradi (zdaj že redkih) potočnih rakov pravijo tudi Račnica, je kratek pritok Lipnice. Njegova struga ustvarja poseben svet, za katerega so značilne velike temperaturne razlike ter bogastvo živalskih in rastlinskih vrst. Oba potoka sta v preteklosti poganjala številne žage in mline, ki so mleli dan in noč, nekateri ostanki so vidni še danes. Radovljiška gospoda je tja prihajala na ribe, ki so jim jih postregli v uti na vodi, v bajerju pa so se kopali in vozili po njem s čolnom.

PRILOGA GOZDNE UČNE POTI

Gozdna učna pot, ki se razprostira na Jurjevem hribu na zahodnem delu Ankaranskega polotoka, je posvečena Josefu Resslu (1793–1857), slovensko-češkemu izumitelju ladijskega vijaka ter načrtovalcu pogozdovanja Krasa in Istre v 19. stoletju.

Miren gozdiček je na vrhu Jurjevega hriba, kjer pogled seže na morje s Koprom na eni strani, na drugi strani pa se odpre razgled na Trst z zalivom. To je eden lepše ohranjenih predelov z avtohtonim gozdom. V gozdu prevladujejo puhasti hrast, mali jesen, maklen ter obilica grmovnih vrst. Med njimi najbolj pade v oči ruj, ki ga je največ na gozdnem robu in tudi v podrasti. Ko se jeseni obarva v bakreno rdeče-oranžno barvo, daje gozdovom poseben čar, v času cvetenja pa njegovi cvetovi kot nežen pajčolan objemajo grme.

PRILOGA GOZDNE UČNE POTI

Ena izmed slabih stotih slovenskih gozdnih učnih poti je tematska učna pot TK'PAV, ki je v skrbništvu Turističnega društva (TD) Šentjanž na Dolenjskem. Ime je dobila po starem izrazu za dnevni kop rudarjev. 

Pot so odprli pred dvanajstimi leti po zaslugi Cvete Jazbec, predsednice TD. Ker izhaja iz rudarske družine, je bila njena želja, da bi na območju, kjer se je nekoč rudarilo, speljali učno pot, da bi tudi otroci vedeli, da je bil tu nekoč rudnik rjavega premoga, ki je usahnil leta 1960, ko so bile zaloge rude v glavnem izčrpane. Prav s pomočjo rudnika, kjer so knapi nakopali na dan tudi do 60 ton premoga, se je Krmelj razvil v sodoben kraj. Pot je bila v okviru projekta Posavske poti prijetnih doživetij sofinancirana s pomočjo evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Kot že ime pove, se imenuje po čudovitem srednjeveškem mestu Perugia v Umbriji. Zgodovina mesta sega v etruščansko obdobje, bilo je eno glavnih mest in je še danes znano kulturno in umetniško središče Italije. Tehnika vezenja perugino je prepletena z zgodovino mestne literature, umetnosti in kmetijstva.

Šola ali delavnica d'Arte v mestu Pieve v bližini Perugie je naredila nekaj obsežnih raziskav o tej tehniki. S sodelovanjem sester iz lokalnega samostana revnih klaris so bili odkriti zgodovinski primeri vezenine perugino. Nekateri ohranjeni motivi segajo v konec 18. stoletja in predstavljajo stilizirane ptice in druge živali, cvetje in številne geometrijske vzorce ter mitološka bitja, ki prihajajo iz srednjeveške umetnosti in literature Perugie.  

Dobre stare viže

V zgodovini naših krajev se je razvoj glasbe kar dobro spreminjal. Povezan je bil tako s preprostimi ljudskimi godci kot tudi z narodnozabavnimi ansambli, uspešnimi v svetu. A železnodobni so bili časi, ko je godec igral še na panovo piščal. Ljudski godec ni bil nikdar samostojni poklic, to so bili ljudje z godčevsko žilico, zabavnjaki, ljudje, ki so si z igranjem znali prislužiti še kakšen dodatni cekin za preživetje. Godčevstvo pri nas je bilo povezano predvsem s plesom in zabavo. Noben pomemben dogodek, povezan z življenjskimi datumi ali dogodki na koledarju, ni šel mimo brez prisotnosti godcev.

Avtomobilizem

Nove ideje v obliki oznak različnih barv na cestišču pogosto zmedejo voznika, ker sporočilnost ni vedno povsem logična. Voznik, najsi bo to kolesar, avtomobilist ali motorist, tu in tam kdaj zaide v stisko, ker se znajde pred »novo prometno označbo«, ki ni takoj logično razumljiva.

Vožnja je zelo aktivno in odgovorno delo, saj se že na mestnih ulicah vsako sekundo pod kolesi odvije deset metrov. Tu časa za dober premislek preprosto ni ali ga zmanjka. Odzvati se je treba takoj in pravilno. In tu se takoj pojavi vprašanje, ali za promet zadolžene državne službe ter agencija zares naredijo dovolj za informiranje prebivalstva o vpeljanih novostih.

Mala šola digitalizacije

Tehnologija v veliki meri vpliva na različne e-storitve. Med drugim na tako imenovano eZdravje oziroma tiste zdravstvene storitve, ki jih lahko urejamo na daljavo z uporabe elektronskih platform.

Digitalno zdravje ali eZdravje je koncept, ki se je pojavil z namenom označevanja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvenem sektorju. Gre torej za stičišče medicine, informatike, javnega zdravja ter poslovanja in se nanaša na zdravstvene storitve in informacije, ki se dostavljajo ali izboljšujejo prek interneta in sorodnih tehnologij. Izraz tako ne označuje le hitrega tehničnega napredka in z njim razvoja zdravstva, temveč tudi način razmišljanja, odnos in zavezanost globalni miselnosti za izboljšanje zdravstvenega varstva na lokalni, regionalni in navsezadnje tudi svetovni ravni s pomočjo orodij informacijsko-komunikacijske tehnologije.