Vrt

Rastline, ki k nam prihajajo iz eksotičnih krajev, dodajo v prostor tropski dotik narave. Z njimi pa ne okrasimo le prostora, ampak tudi čistijo zrak in tako dvigujejo kakovost življenja v njem.

Bananovec

Medtem ko divje banane v tropskih podnebjih rasejo in nastavljajo užitne plodove na visokih drevesih, so sobne veliko manjše. Bananovec doseže višino od 60 centimetrov do dveh metrov. Potrebuje redno zalivanje, vendar ne mara stoječe vode. Zemlja naj se vedno malo izsuši pred ponovnim zalivanjem. Listi so zeleni, veliki, široki in značilno suličasti. Ustreza jim toplo, vlažno in svetlo stanovanje s temperaturo nad 20 stopinjami Celzija.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Košarice ali posodice pridejo doma vedno prav. Če želimo napraviti malo reda ali pa samo za dekoracijo. Z dodatkom prtička lahko v njih postrežete kruh, pecivo ali sadje.

Posodice smo nakvačkali iz votle pletene bombažne vrvice, narejene iz recikliranega bombaža. Predstavljamo vam dve različici, eno na lesenem podstavku in drugo kvačkano v celoti.

Potrebujemo: bombažno vrvico premera približno 4 mm, za tri posodice na sliki potrebujete približno 800 g, kvački debeline 3,5 in 7, leseno dno z luknjicami (po želji).

GREMO NA IZLET

V soboto, 20. aprila 2024

Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijavljenih tudi iz Maribora in Celja

Odhod avtobusa z Dolgega mosta v Ljubljani je ob 6. uri. Peljali se bomo po Gorenjski mimo Kranjske Gore do Trbiža, kjer bo postanek. Pot bomo nadaljevali po Kanalski dolini in ob reki Tilment v dolino Rezijo, ki jo od Slovenije ločijo visoki vrhovi, zato so tamkajšnji prebivalci razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. V Reziji nam bodo domačini predstavili plese in običaje, po kulturnem programu pa se bomo z njimi lahko tudi pogovorili. Obiskali bomo naravni park Julijske Predalpe.

Reportaža

V Makedonijo sva se odpravila kot v časih nekdanje skupne države. Z letalom iz Ljubljane, z avtomobilom iz Skopja prek Tetova do Ohrida in iz Ohrida prek Bitole in Prilepa nazaj do Skopja. Konec oktobra so naju pričakali sonce in poznopoletne temperature. Ni čudno, da je v makedonski zastavi veliko sonce. 

V Ohridu je na klopi v parku pred starodavno cerkvijo sv. Sofije sedel starejši gospod. Ko je naju je videl, kako na telefonu iščeva podatke o tem, kaj sploh gledava, je pristopil k nama s širokim nasmehom in angleškim pozdravom ter ponudbo, da nama lahko kaj pove o cerkvi. Odgovorila sva mu v srbohrvaščini, jeziku, ki ga danes ni več, on pa nama s spomini na to, kako je desetletja delal za slovenski Kompas. Vsak teden je sprejel novo skupino potnikov iz Slovenije, jim razkazal največje bisere mesta, ki se ponaša tako z zgodovinskimi biseri kot tudi s tistimi pravimi biseri za ogrlice.

Ustvarjalnica 

Praznik, ki ni pust, čeprav se imenuje pust. Odet v zabavno šegavost veselo kliče pomlad in z njo nove začetke.

Ali vas mika, da bi se tudi letos ali po več letih ponovno zamaskirali? Če nimate pri roki ničesar ustreznega, že izdelanih in ponavljajočih se »kavbojev in indijancev«, pa vas ne mika kupovati, vam predlagam ščepec prijaznih in barvitih idej. Namenoma nič strašljivih, posmehljivih in žaljivih, saj je takšen žal postal že svet, v katerem živimo.

Za navdih, ki je lahko tudi komu izmed vas, sem tokrat pobrskala za pustnim oblačilom kar v domači garderobni omari. Kajpada je bilo treba dokupiti ustrezne detajle in za izdelavo žrtvovati tudi kar nekaj časa.  

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Črni jakni iz kratkodlakega tekstilnega krzna, ki je v tej zimi že naredila veliko koristnega (mislim na varovanje in gretje), ni česa očitati. Ko pride najbolj razvlečen in v primerjavi z bleščečim decembrom malce turoben januar, pa bi ji kakšna sprememba in kanček barv morda prišla kot naročena.

Reportaža

Havaji so v naši zavesti vtisnjeni kot otoki rajskih plaž in deskanja na valovih, zato se napoved »grem smučat na Havaje« sliši kot ne ravno posrečena prvoaprilska šala. A ni! Na Big Islandu (Velikem otoku), največjem otoku havajskega otočja, dopoldne poležavate na plaži in se kopate, nato pa slečete kopalke in greste lahko smučat.

Osem otokov in nekaj sto skal havajskega otočja je zaradi svoje izoliranosti samevalo do približno petega stoletja, ko so nanj pripluli prvi Polinezijci. Verjetno so ob tem zabrundali, da bo otok njihova nova domovina, po polinezijsko owyhee, skozi čas pa se je beseda preoblikovala v današnje ime – Hawaii. Stari havajski jezik je zelo melodičen, zanj pa so značilni ponavljajoči se enaki zlogi. Na primer: najznačilnejši havajski ribi se reče humuhumunukunukuapua. 

Izlet

Ko se boste naslednjič vozili proti morju, naredite postanek v Brkinih. V Pivki morate zaviti proti Ribnici in Prema ne boste zgrešili, saj se njegov grad pne nad cesto, ki vodi proti Ilirski Bistrici. Prem je edinstven, saj se ponaša z več znamenitostmi kot vsa druga pokrajina skupaj.

Premski grad je eden najstarejših in najbolje ohranjenih v tem delu Slovenije. Zgrajen je bil že v 12. stoletju in njegov najstarejši del vidite iz doline, še preden se začnete vzpenjati proti vasi. Vhod je vpadljiv, vodi mimo okroglega stolpa in pozorni opazovalci boste opazili, da je nekoč premogel dvižna vrata in potemtakem tudi obrambni jarek. Grad zaznamuje več elementov, ki mu jih je med obema vojnama zapustil lastnik tržaški zdravnik Bruno Zuccolin, ki se je odkrito spogledoval s fašizmom. Zdaj grad služi kot kulisa za poletne prireditve in poroke. V njem je razstava o prazgodovinskih naseljih v okolici in drugih gradovih v dolini reke Reke – preostali so v precej slabšem stanju kot premski. Ko se boste odpravljali tja, preverite na spletni strani Turističnoinformacijskega centra Ilirska Bistrica, kdaj je odprt.

Vrt in dom

V hladnih dneh imamo privilegij, da lahko v objemu toplega doma opazujemo in občudujemo zbirko sobnih rastlin. Ko bomo pospravili novoletno okrasje, se bo zagotovo našel prostor še za kakšno novo.

Pri zelenem opremljanju stanovanj so vse bolj priljubljene vintage rastline. Naštetim rastlinam je skupno to, da so trpežne in ne potrebujejo veliko oskrbe. Mednje lahko uvrstimo monstere s pisanimi orjaškimi listi, kot tudi nove hibride z manjšimi listi. Vračajo se tudi številne vrste fikusov. Najbolj prepoznavna sta Ficus elastica ali gumovec ter že skoraj pozabljeni drobnolistni Ficus benjamin. Na fotografiji pa je čudoviti lirasti fikus, Ficus lyrata, ki se ponaša z do 30 cm velikimi listi v obliki violine.