Açores, kot je originalno ime tega arhipelaga sredi Atlantskega oceana, zajema devet manjših otokov, to so Corvo, Faial, Flores, Graciosa, Pico, Horta, Santa Maria, Terceira in São Miguel. Ime je dobil po ptiču, ki so ga prvi obiskovalci zagledali nad otočjem in so zmotno mislili, da gre za kragulja (açores). Kasneje so ugotovili, da gre za podvrsto kanje.

Otočje Azorov je bilo nenaseljeno do 15. stoletja, a še pred prihodom prvih priseljencev so portugalski pomorščaki na otoke pripeljali krave, koze in prašiče, da bi ugotovili, ali je okolje primerno za življenje. Obenem so očistili rastje, ki je na gosto poraščalo deželo. Prvotni naseljenci so bili mešanica Portugalcev, Madeirčanov, muslimanskih zapornikov, zasužnjenih Afričanov, Francozov, Italijanov, Škotov, Angležev, Nemcev, Flamcev (Belgijcev), manjših kriminalcev, španske duhovščine, Judov, vojakov, vladnih uslužbencev, evropskih trgovcev in pridelovalcev sladkornega trsa. Zato se prebivalci Azorov, četudi so pod uradno portugalsko upravo, nimajo za Portugalce in so ponosni na svoje pisane azorske korenine.

Čas je, da se odločite za vrt brez prekopavanja, saj si tako olajšate najtežja opravila na vrtu. Zelenjavni vrt in gredo za krompir je mogoče pripraviti na povsem enostaven način. Tako se znebite tudi trdovratnega plevela in delate povsem brez napora. Nad tem načinom vrtnarjenja so še posebno navdušene ženske, upokojenci in mlajši vrtnarji.

Krompir lahko sadite na francoski način, saj je tako delo najlažje. V tem primeru tla na vrtu samo plitko rahljate (5 do 10 cm) z ruskimi vilami, ročno frezo, nihajno motiko ali navadno motiko. Po površinskem rahljanju tal poskrbite za gnojenje s kompostom (8 l/m²). Za boljši pridelek dodajte še 30 dag kalijevega sulfata (gnojila) na 10 m², ki je dovoljen v ekološki pridelavi, ter ga skupaj s kompostom vdelajte v tla. Gomolje položite v razdalji 3o do 40 cm in jih pokrijte z debelim slojem slame. Na ta način se znebite težkega sajenja in izkopavanja pridelka, saj krompir pobirate tako, da odstranite zastirko. Na našem vrtu tako sadimo najbolj zgodnjo sorto krompirja v Sloveniji, ki jo imenujemo arrow, in ga pobiramo že 55 dni po sajenju.

GREMO NA IZLET

V soboto, 18. maja 2024

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod iz Ljubljane ob 6.30. Možnost vstopa na poti v Celju in Mariboru.

Vožnja skozi Prekmurje proti Balatonu, ki mu pravijo tudi madžarsko morje. Najprej se bomo ustavili v narodnem parku Tihany, ki se ponaša s slikovito lego na polotoku. Ogledali si bomo spomeniško zaščitene istoimenske vasice ter se ustavili na razgledni točki pri cerkvi, kjer je kripta madžarskega kralja Andreja I. iz 11. stoletja. Vožnjo bomo nadaljevali po severni obali jezera v eni najbolj znanih madžarskih vinorodnih pokrajin   Badascony, ki leži pod vulkansko planino. V eni od kleti bomo okušali vina. Ob jezeru se nam bo odprl lep razgled na ostanke nekdaj mogočne trdnjave Szigliget. Naslednja postaja bo Keszthely, zgodovinsko in letoviško mesto na zahodni obali, kjer je baročni dvorec madžarske plemiške družine Festetics. Sprehodili se bomo po lepo urejenem francoskem in angleškem parku. Prijazni domačini nas bodo pred odhodom proti domu postregli še z madžarskim bogračem. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

Topli in sončni dnevi prebudijo tako nas kot tudi rast trate. To pa pomeni, da je čas za pomembno pomladansko delo: ureditev zelenice za novo sezono.  

Prva košnja

Prvo delo na domači zelenici je pregled stanja. Tako ocenimo, kako dobro je trata preživela zimo, kje so se pojavili mah in pleveli, kje bo treba dosejati prazne zaplate. V roke primemo pahljačaste grablje in previdno odstranimo polst, odmrlo travo. Nato pa začnemo kositi travo, ki naj bo dovolj visoka, tj. okoli 4 do 5 cm. Vsaj pri prvih košnjah svetujem odkos, kar pomeni, da kosimo s kosilnico, ki ima koš. Ta odkos dodamo na kompostni kup.

V jubilejnem letu se bomo z bralci in prijatelji Vzajemnosti družili od 2. do 5. junija 2024 v Neumu. Ogledali si bomo tudi Pelješki most in se po njem zapeljali na polotok Pelješac in z ladjico še na Korčulo.

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

veseli smo, da se vas je že veliko prijavilo na letošnje srečanje v Neumu v Bosni in Hercegovini, ki je le 30 kilometrov oddaljen od Ploč in doline Neretve, predvsem pa je blizu Pelješkega mostu. Vsem, ki se še niste odločili, sporočamo, da se nam lahko še pridružite.

 Srce

Motorček veselo v prsih brni,
pospešuje svoj utrip,
ko puščica Amorjeva
srček pogodi.

A ko v naravi se zgodi polom,
sonček iz srca izgine,
povsod nastane rompompom,
iskrico v očeh teman oblak izrine.

S solzami bolečino izpiraš,
zapiraš se v svoj svet,
obupu, črnim mislim se upiraš,
na boljše čase misliš spet.

Naj pozdravi se srce,
oživi naj upanje,
uresničijo se sanje,
da verjeli bi še vanje!

Albina Sonja Štraus

Kazalec ure

Kje našla bi urarja, da bi
prestavil vse kazalce, ker
prehitro čas beži iz
otroštva v stare dni.

STANOVANJE

Dostop do jedilne mize mora biti neoviran in dovolj širok, ne glede na to, ali gre za formalno jedilnico v ločenem prostoru, za manjšo mizo v kuhinji ali kadar je jedilnica del velikega dnevnega prostora, ki združuje kuhinjo in dnevno sobo. V zelo majhnem stanovanju ali garsonjeri si pomagamo z majhno raztegljivo ali sklopno mizo oziroma smo prisiljeni v obedovanje pri pultu.

Čeprav ima marsikdo še formalno ločen prostor za jedilnico, ta pogosto sameva, sam pa raje obeduje za manjšo mizo v kuhinji. Za slabo pokretno osebo je velika ovira, če je prostor utesnjen in dostop do mize omejen. Za osebo na vozičku pa je najprimernejša odprta zasnova, kjer je vse v enem prostoru, saj sta tako izraba prostora in dostopnost optimalni.

Vezenje madeira, angleško luknjičasto vezenje in vezenje rišelje spadajo v skupino izrezanca.

Za vse tri oblike vezenja je značilno izrezovanje tkanine. Pri vezenju madeira in angleškem luknjičastem vezenju je izrezana notranjost motiva, pri vezenju rišelje pa je izrezano ozadje motiva. Izvor vezenja madeira sega v zgodnje obdobje kolonizacije otoka Madeira. Pred 19. stoletjem to ni bil posel, ampak je bila dobro zakoreninjena tradicija v najžlahtnejših družinah za okraševanje njihovih domov in oblačil ter v samostanih za vezenje cerkvenih potrebščin.

Dobre stare viže

Otroštvo in del mladosti je preživel v Halozah na Štajerskem, ko je imel 19 let, pa ga je služba ponesla v Ormož, kjer živi še danes. Že rosno mlad se je ukvarjal z glasbo, kot mladi pevec je uspešno nastopil tudi na radijski prireditvi Pokaži, kaj znaš. »To so zelo lepi spomini. Okrog leta 1960 so bile te oddaje zelo priljubljene. S prijateljem, ki je igral na kitaro, sva predstavila skladbo z mojim besedilom z naslovom Marina in prejel sem prvo nagrado občinstva. Kasneje sem v oddaji nastopil še dvakrat in tudi zmagal,« se spominja svojih glasbenih začetkov pevec Ivan Švajgl.