Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
Prosti časseptember '25Kultura

KULTURA/RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo Staneta Severja, po mnenju mnogih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih je že nastopil v Šentjakobskem gledališču. Čeprav je bil brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev.
Kiparstvo je glasno, prašno, vse ostalo je krasno
Prosti časseptember '25Kultura

KULTURA
Tako pravi akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar, ustvarjalka celopostavnega kipa pesnika Srečka Kosovela, s katerim je Sežana želela opozoriti, da se je rodil v tem mestu. Kiparka že več desetletij vzbuja pozornost doma in v tujini s svojimi javnimi kiparskimi deli, spomeniki, reliefnimi portreti oseb, ustvarjenimi v različnih materialih, od gline, mavca do brona, s svojimi kamnitimi zvenečimi skulpturami, poletno kiparsko delavnico, njena dela so v zbirki Junij, ki jo hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, v zbirki Moderne galerije, v Slovenskem šolskem muzeju …
Sejem za ljubitelje ročnih del
Prosti časseptember '25Potovanja

GREMO NA IZLET
V soboto, 18. oktobra 2025
Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice
Odhod ob 5.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja prek Primorske do Vicenze. Ogled sejma Abilmente, kjer predstavljajo različna ročna dela, pa prikazujejo nove tehnike, novosti in trende ročnih del. Organizatorji prirejajo tudi delavnice in predstavitve. Če ste ljubitelji šivanja, kvačkanja, pletenja, klekljanja, vezenja in celo slaščičarstva, bo obisk sejma pravo doživetje in paša za oči. Po želji bo mogoč tudi obisk mesta Vicenza z vodnikom med 15. in 17. uro. Potem gremo proti domu. Vrnili se bomo v večernih urah.
-
Prosti časseptember '25Ročna dela

Čeprav se poletje počasi poslavlja, nas sonce še vedno razvaja s toplimi žarki. In septembrski ustvarjalni projekt je povezan z rožo, ki je dobila ime prav po soncu.
Sončnica, ki se je po svetu razširila iz Južne Amerike, je zaradi svoje povezave s soncem ena izmed svetih rastlin. Njena simbolika privabi nasmeh na obraz, saj predstavlja veselje, toploto, ljubezen do življenja, zvestobo, srečo. Naužijmo se njene lepote v teh lepih jesenskih dneh, ko jo lahko še občudujemo na nekaterih vrtovih in poljih.
-
Prosti časseptember '25Potovanja

Izlet
Dragi popotnik, če se odpravljaš na Koroško, ti toplo priporočam Leše nad Prevaljami. Kraj ni vreden obiska samo za ustvarjanje lepih fotografij, ima tudi zanimivo zgodovino, tesno povezano z rudarjenjem.
S Prevalj vodijo do Leš slabi trije kilometri asfaltne ceste. Gre za gručasto in nekoliko razloženo naselje pod hriboma Kal (1005 m) in Volinjak (886 m). Kraj naj bi dobil ime po leski, ki je v njeni okolici res ne manjka. Prebivalci so danes večinoma zaposleni v dolini, predvsem v ravenski železarni, nekoč pa jih je veliko služilo kruh v rudniku. Rjavi premog je tu odkril dunajski uradnik Blaž Mayer leta 1818 in že dve leti kasneje so ga začeli načrtno kopati za potrebe prevaljske železarne. Do sredine 19.
-
Prosti časseptember '25Ročna dela

Poletje se poslavlja, in ko se ohladi, sežemo po jopici. Najprej po tanjši iz bombaža ali viskozne preje, kot je tale modra. Skvačkamo si jo lahko sami, spodaj so navodila.
Potrebujemo: 500 g (120 do 140 m/50 g) bombažne ali viskozne preje, lahko tudi mešanice, primerne za kvačko št. 3, kvačko št. 3.
Velikost: 38/40
Jopico začnemo kvačkati zgoraj pri vratnem izrezu. Naredimo 110 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Z označevalci si označimo štiri vogale, ki bodo ločili oba sprednja dela, oba rokava in zadnji del. Oznake postavimo, kot je narisano na shemi 1. Naprej kvačkamo po shemi 2. Vogal na shemi ponovimo štirikrat na vsaki od oznak. Na vsakem vogalu v lihi vrsti pridobimo eno skupino šibičnih petelj v loku. Kvačkamo 24 vrst, potem preskočimo petlje med 1. in 2. oznako in med 3. in 4. oznako. Na teh petljah bomo kasneje nadaljevali oba rokava. Na mestih, kjer združujemo sprednji in zadnji del, dodamo po 2 verižni petlji.
-
VRT
Na morski obali naletimo na užitne samonikle rastline: šipek, lovor, rožmarin, morski koprc. Zadnji se ponaša s posebnim vonjem in okusom – odvisno od rastišča je bolj ali manj slan in pikanten.
Morski koprc (Crithmum maritimum) prepoznamo po grmičasto razraslih steblih in mesnatih listih ter kobulastih socvetjih. Rase v neposredni bližini morja, v pesku, mivki ali med skalami. Uvrščamo ga med slanuše, ki so v Sloveniji – razen morskega koprca – zaščitene. Zato ga lahko brez skrbi nabiramo, a v zmernih količinah in zunaj zaščitenih območij.
-

PROSTI ČAS
Zadnja leta so vedno bolj priljubljeni skiroji na električni pogon. Toda zaradi visokih hitrosti postaja vožnja s praktičnimi in do okolja precej prijaznimi vozili tudi nevarna. Hkrati pa prometni predpisi ne sledijo zadovoljivo hitremu razvoju teh vozil.
Za vsakdanjo rabo pa so še vedno zanimivi navadni skiroji na nožni pogon. Tako za otroke kot tudi starejše uporabnike. Predstavljajo namreč eno do okolja najbolj prijaznih prevoznih sredstev, ki omogočajo nekaj vmes med hojo in kolesarjenjem. Skiro omogoča hitro, enostavno in nenaporno premikanje do bližnjih lokacij. Zaradi majhne velikosti in majhne teže je mogoče skiro enostavno nositi, kjer se z njim ni mogoče peljati. S seboj ga lahko vzamemo na potovanje z avtobusom, vlakom ali avtomobilom, nekateri modeli z majhnim kovčkom pa so prilagojeni celo za prevoz z letalom kot del kabinske prtljage.
-
Z MOJEGA OKNA
Ko šole zaprejo svoja vrata in mnogi odidejo na dopuste, se mesta poslovijo od stalnih prebivalcev in se napolnijo s turisti, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Prihajajo gledat naša mala mesta in vasi, kjer je zgodovina pustila svoje sledi in značilnosti: ogledujejo si cerkve, gradove, stare mline, kozolce, samostane in muzeje, prihajajo občudovat in uživat našo raznoliko naravo na tako majhnem delčku sveta. Zlahka lahko rečemo kot v kičasti reklami: imamo vse, kar imajo veliki! Kot kakšen minimundus imamo visoke gore in ravnice, doline in nižine, reke in studenčke, neštete slapove, imamo košček morja in imamo jezera, in to ne samo navadnih, ampak celo taka, ki včasih so, drugič pa jih sploh ni, in namesto njih lahko občuduješ suhe požiralnike kot na Marsu, imamo prekrasen, skrivnosten podzemni svet in vedno znova se zgodi, da odkrijejo kakšno novo kraško čudo, kot da živimo na tanki plasti čipke nad neskončnimi stezami med čudovitimi kapniki, ki čakajo, da jih najdemo.
-

Sodobne sorte vrtnic, ki so naravno odporne, so vedno bolj cenjene v vrtnih zasaditvah, saj se odlikujejo po svoji robustnosti in dolgem obdobju cvetenja. Najpogostejše so mnogocvetnice, poznamo tudi odporne vzpenjavke in čajevke.
Poiščite svojo priljubljeno vrtnico z znakom ADR (Allgemeine Deutsche Rosenneuheitenprüfung), ki prestane zahtevno triletno testiranje odpornosti proti boleznim in vremenskim razmeram ter zagotavlja dolgotrajno zdravje, bujno rast in čudovite cvetove. Kordesove vrtnice slovijo po svoji odpornosti in bujnem cvetenju, zato so v Sloveniji izjemno priljubljene. Njihova preprosta nega in prilagodljivost podnebnim razmeram omogočata dolgotrajno lepoto brez škropljenja. Vrtnica courage je čajevka s kremasto mareličnimi cvetovi, ki izžarevajo eleganco in toplino. Njeni veliki skodeličasti cvetovi imajo nežen, a izrazit vonj. Poleg svoje lepote se ponaša tudi z izjemno odpornostjo proti boleznim, kar jo uvršča med vrtnice, ki zahtevajo minimalno nego, a hkrati zagotavljajo dolgotrajno cvetenje.



