Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kaj vse moti zbranost voznikov

    Prosti časapril '25Dom

    Avtomobilizem

    Motilcev voznikove zbranosti je vedno več: od preveč pogoste prometne signalizacije, obcestnih reklam, obilice stikal v vozilu do vsiljivih radijskih zvokov. Dodajmo še slabšo vidljivost zaradi dežja in poškodbe na vozišču. Kaj pa telefon in vpliv sopotnikov?

    Vožnja postaja vedno zahtevnejše opravilo. O psihologiji vožnje je v svetu in doma že veliko znanega. A kaj se nam dogaja v življenju? V posmeh vsem znanim ugotovitvam in predpisom nam mnogi stranski igralci, ki razvijajo svojo poslovno idejo, nastavljajo pasti. Recimo ob cesti in ulicah postavljajo velike barvite in osvetljene reklame, v radijskih reklamah uporabljajo zvoke iz prometa, na primer sireno rešilnega avtomobila. In še bi lahko naštevali moteče dejavnike, ki preobremenjujejo voznike.

  • Čudoviti balkoni

    Prosti časapril '25Vrt

    Lepi pomladni dnevi kličejo k delu na vrtu. A številni bomo okrasili tudi svoje balkone in okenske police z barvitimi in bujnimi zasaditvami. Za dobro rast potrebujemo kakovosten substrat in lepe sadike.

    Sajenje samo ene vrste rastlin v balkonska korita jih lahko naredi zelo zanimive. Med takšnimi je najlažje izpostaviti seveda surfinije, ki zapolnijo celotne balkone. Z njimi lahko ustvarimo cvetoče slapove. Če pa jih kombiniramo z grobeljnikom in grenkuljico, to zasaditev zelo popestrimo.

    Številni prisegajo na begonije, ki pa jih je najbolje kombinirati s sladkim krompirjem (batato) in različnimi okrasnimi travami, ki lepo zapolnijo ozadje zasaditve. Ta zasaditev se ne preveša le čez balkona, temveč lepo sega tudi v višino.

  • Velikonočna jajčka malo drugače

    Prosti časapril '25Ročna dela

    Ustvarjalnica 

    Jajce je simbol, ki je skupen številnim civilizacijam, predstavlja rojstvo, plodnost, stvarjenje, začetek sveta. V krščanski tradiciji, povezani s praznovanjem velike noči, jajce simbolizira Kristusovo vstajenje, upanje, ponazarja pa tudi prazno grobnico. Umetnost krašenja pirhov je med ljudmi prisotna že stoletja.

    V predvelikonočnem času pa ne krasimo le pirhov, ampak radi okrasimo tudi dom in še posebej mizo. Zato lahko letos del dekoracije izdelate kar sami, in sicer iz filca in z dodatkom vezenine.
    Pri izdelavi bomo uporabili več različnih vbodov, ki jih seveda lahko zamenjate s katerimi drugimi. Pri imenih vbodov dodajam še angleška poimenovanja za lažje iskanje po literaturi ali na svetovnem spletu. Izdelate lahko jajčka s poljubnimi motivi, jaz pa dodajam štiri predloge. Sama sem izbrala zeleno barvo filca, ker me spominja na pomlad in prebujajočo se naravo.

  • V tej novi pomladi

    Prosti časapril '25Kultura

    Z MOJEGA OKNA 

    Čas, ko sonce začne topleje greti in se veselimo nove pomladi, prinaša nova pričakovanja, nov nemir in zagon. Ko žarki posijejo skozi umazana stekla, se prebudi potreba po pomivanju oken in balkonov, po čiščenju vsega. Knjiga Nika Kureta Praznično leto Slovencev, ki je res vredna branja, opisuje neverjetno pridnost naših prednikov, ko so recimo vsako pomlad pred veliko nočjo vse znosili iz hiše in vse prezračili, ponekod so celo pobelili hišo zunaj in znotraj. Da se je nova pomlad začela res v čistem in lepem.

  • Zelišča, ki prijajo dihalom

    Prosti časapril '25Vrt

    ZELIŠČNI KOTIČEK 

    Že marca začnemo zeliščarji nabirati nadzemne dele rastlin, zlasti tistih, ki ugodno vplivajo na dihala. Jaz najprej nabiram lapuh, nato trobentico, malo marjetico, vijolico, cvetove drena, pljučnik in tako naprej.

    Lapuh (Tussilago farfara) najraje raste na ilovnatih tleh ob vodah, cestah, brežinah. Cvetje je treba zelo hitro posušiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Vsa rastlina je zdravilna kot čaj proti bronhialni astmi, hripavosti, bronhitisu, nadušljivosti, katarjem dihal, vnetju rebrne mrene. Poleg tega obložimo z listi še prsi, da se dobro spotimo. Znan je tudi kot čistilo za kri, vzbuja tek in deluje proti prebavnim krčem. Tinkturo iz lapuha nakapljamo v lapuhov čaj. Vendar pa lapuha ni priporočljivo uživati dalj časa.

  • Sedemdeset let Dobrih znancev

    Prosti časapril '25Ljudje Razvedrilo

    Dobre stare viže

    »Začetki igranja narodnozabavne glasbe na celjskem koncu Slovenije so bili povezani tudi z delom in dejavnostjo Radia Celje. Začeli smo leta 1954, naše ime je bilo najprej Celjski instrumentalni kvintet, ime Dobri znanci pa se je pojavilo šele leta 1957,« je povedal njegov ustanovitelj in vodja ansambla Ciril Vertačnik.

    V ansamblu so igrali klarinetist Zoran Kovač, trobentač Mirko Videčnik, kitarist Peter Prelog, kontrabasist Jože Naraločnik in harmonikar Ciril Vertačnik. Z njimi sta bila na veselih večerih po slovenskih krajih in vaseh tudi pevca Branko Dobravc in Marjan Roblek.

  • Kako preženemo škodljivce?

    Prosti časapril '25Vrt

    Vrt

    Človekovo zavedanje o pomembnosti okolja, v katerem živi, postaja vse večje, žal včasih tudi pretirano, moteče in škodljivo. Zaradi prihajajoče zakonodaje o fitofarmacevtskih sredstvih bodo zaščitna sredstva za rastline čedalje težje dostopna. Na to se moramo pripraviti.

    Marsikdaj se lahko škodljivcev znebimo z enostavnimi postopki in sredstvi.
    1. Ročno pobiranje. Polže na vrtu, uši na drevesnih vejah in rastlinah, gosenice in tudi kaparje lahko odstranimo ročno. Seveda to pride v poštev na majhnem vrtu, na nekaj gredicah ter enem ali dveh drevesih. Pobrane škodljivce uničimo.

  • Znamka kot spomin na Veroniko 

    Prosti časapril '25Kultura

    Kultura 

    Letošnje leto bo v mnogočem posvečeno nesrečni ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim. Mineva namreč 600 let, od utopitve Veronike na gradu Ojstrica pod Krvavico, v sedanji občini Tabor v Spodnji Savinjski dolini.

    Od gradu so ostale ruševine je bila prva prireditev v nizu dogodkov, posvečenih tej ljubezni in tragični smrti, ob izidu prve slovenske poštne znamke, posvečene Veroniki Deseniški, ki jo je oblikovala Tina Pregelj Skrt. Predlog za znamko je v imenu Pokrajinskega muzeja Celje dal višji kustos muzeja mag. Damir Žerič, ki je osvetlil tragično Veronikino zgodbo.
    Veronikina življenjska zgodba je bila navdih za pisatelje, pesnike in glasbenike. Zagotovo se spomnite muzikala, ki je bil pred leti ustvarjen po njeni tragični življenjski zgodbi in so ga lani poleti uspešno oživili. Dogajal se je na dvorišču celjskega Starega gradu, ki je bil tesno povezan tudi z Veroniko. Sicer pa si Veroniko Deseniško lasti kar nekaj krajev. Od Desinića, njenega rojstnega kraja na Hrvaškem, kjer stoji zelo lepo obnovljen grad Veliki Tabor, pa Celja, Tabora, Braslovč do Jurkloštra. Ne nazadnje je Veronikino zgodbo na lanski popevki Evrovizije kot predstavnica Slovenije predstavila pevka Raiven.

  • Druženje, izleti, zabava in ples

    Prosti časapril '25Potovanja

    19. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI

    Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, vse hitreje se približuje naše srečanje od 1. do 4. junija v Njivicah na otoku Krku. Na pot se bomo odpravili z več avtobusi in še vedno se nam lahko pridružite.

    Uživali bomo v prvih sončnih žarkih, se družili, telovadili, prisluhnili poučnim predavanjem, šli na izlete, zvečer pa se zabavali in plesali. Peljali se bomo skozi Istro in si na poti ogledali mesto Rovinj, skozi predor Učka mimo Reke bomo nadaljevali čez krški most do hotela v Njivicah. Nastanjeni bomo v hotelu Aminess Magal s tremi zvezdicami, ki leži v zelenju tik ob morju. Domačini nas bodo sprejeli s kulturnim programom in pijačo dobrodošlice.

  • Dišeča industrija južne Francije

    Prosti časmarec '25Potovanja

    Reportaža 

    Hribovito zaledje francoske Azurne obale ponuja številne slikovite podobe. Vredno se je zapeljati nekaj deset kilometrov po bolj ali manj ovinkastih cestah, ki se vijejo med slikovitimi dolinami, vzpenjajo čez prelaze in vodijo skozi privlačne kraje, ki jim kljub gorskemu okolju dajejo svoj čar dišeče sredozemske rastline. Njihove cvetove, liste in plodove še danes uporabljajo predvsem za izdelovanje parfumov.

    Po dobičkonosni obrti danes slovi predvsem mesto Grasse, oddaljeno dobre pol ure vožnje od obale. Nekoč so se domačini ukvarjali z usnjarstvom in med drugim izdelovali tudi rokavice. Plemstvu vonj po usnju ni bil všeč, in ko si je eden izmed podjetnih obrtnikov omislil odišavljene rokavice, so postale zelo iskano blago. Leta 1747 je Jean de Galimard odprl prvo parfumerijo. Parfumerija Galimard v mestu deluje še danes, vendar družinsko podjetje nima sorodstvenih povezav z ustanoviteljem. Z uvedbo novih proizvodnih metod so dišečo obrt spremenili v pravo industrijo. Ta se je še posebej razmahnila, ko so začeli drage naravne sestavine za izdelavo parfumov nadomeščati s cenejšimi umetnimi. Tako so v prvi polovici preteklega stoletja postali parfumi dostopni širšim množicam. Izdelava parfumov v tem delu Francije je od leta 2018 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

  • 1
  • …
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • …
  • 246
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov