Digitalni kotiček

Na spletnih straneh, v aplikacijah, elektronski pošti in na različnih digitalnih kanalih najdemo številne informacije. A pogosto se pojavi vprašanje: kje najti tiste, ki so preverjene, razumljive in zares uporabne?

Prav zato je pred petimi leti in pol nastala Magda – prva slovenska brezplačna mobilna aplikacija za starejše, ki skrbi, da starejši niso digitalno izključeni.

Njena posebnost je, da na enem mestu združuje pomembne informacije, aktualne novice, učne vsebine, prilagojene starejšim, uporabne kontakte in številne kakovostne vsebine za aktivno preživljanje prostega časa.

Kultura 

V staro mestno jedro Krškega je umeščena Valvasorjeva knjižnica, ena najpomembnejših kulturno-izobraževalnih ustanov v Posavju ter zagotovo ena najlepših in najsodobneje zasnovanih slovenskih knjižnic.

Povsem novo knjižnico, ki je prizidek kapucinskega samostana, so slovesno odprli leta 2022, pot do nje pa je trajala dolgih 25 let, pripoveduje Polona Brenčič, koordinatorica prireditev v knjižnici. Morali so pridobiti potrebna zemljišča, ob načrtovanju pa upoštevati tudi zahteve spomeniškega varstva. Rezultat je navdušujoč: Valvasorjeva knjižnica se nahaja v novi, arhitekturno zanimivi stavbi, ki združuje sodobno zasnovo, trajnostne rešitve ter odprte prostore za druženje in učenje. Prav zaradi sodobne arhitekture, inovativnih storitev in vloge v lokalni skupnosti je bila leta 2023 med finalisti mednarodne nagrade za splošno knjižnico leta, ki jo podeljuje Mednarodna zveza knjižničarskih društev in ustanov IFLA.

KULTURA 

Jasna Knez je eno velikih imen slovenskega, nekdanjega jugoslovanskega in tudi mednarodnega sodobnega plesa. Ustvarila je številne avtorske plesno-gledališke projekte, s katerimi je gostovala na različnih festivalih alternativnih in eksperimentalnih odrov, sodelovala je z režiserji kot koreografinja pri gledaliških predstavah in vodila skupine sodobnega plesa. Prejela je več prestižnih nagrad, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Doma in v zamejstvu je vodila tečaje orientalskega in izraznega plesa ter odrskega giba. Občasno se izpoveduje v literarnih prebliskih.

 Reportaža

Muzej športa je v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper odprl občasno razstavo Dediščina pod košem. Skozi premišljen preplet fotografij, dokumentov in dragocenih predmetov oživlja bogato zgodovino košarke na Slovenskem.

Razstava je zasnovana v dveh delih: zunanji panoji na bližnjem Muzejskem trgu popeljejo obiskovalca skozi desetletja razvoja košarke na Slovenskem, medtem ko se osrednji del v muzejskih prostorih posveča slovenski košarkarski dediščini skozi prizmo velikih tekmovanj – od državnih, evropskih in svetovnih prvenstev vse do olimpijskih vrhuncev. Brezplačno je na ogled do 20. avgusta. 

38. MEDNARODNI FESTIVAL IMAGO SLOVENIAE – PODOBA SLOVENIJE

Tudi letos napovedujejo kakovosten in pester program klasične, džezovske in etno glasbe. Kar 526 glasbenikov iz 23 držav se bo predstavilo na 45 koncertih. Ti ostajajo brezplačni za obiskovalce, saj jim je uspelo pridobiti pokrovitelje, je povedal direktor Jan Kern in dodal: »Naše temeljno vodilo ostaja dostopnost vrhunske kulture, saj želimo kakovostne glasbene vsebine približati čim širšemu krogu poslušalcev.« S partnerji iz Primorske, Štajerske in Osrednje Slovenije so začeli mednarodni projekt Povezovanje invalidskih in kulturnih NVO.

Za poletni večer ob morju, jezeru ali na kakšni prireditvi je dobrodošla jopica. Takšna z luknjastim vzorcem, da nas tudi malo pogreje. Lepo se poda na obleko, hlače in tudi čez kopalke za na plažo.

Velikost: 42–44

Potrebujemo: 60 dag bombažne preje in kvačko št. 3,5 do 4

Izdelava: Kvačkati začnemo pri vratu. Naredimo 106 verižnih petelj in označimo 20. petljo, 18. petljo, sledi 30. in zopet 20. petlja, na koncu pa še 18. petlja. Tako dobimo štiri vogale in kvačkamo mrežasti vzorec.

 Vrt

V naši vasi smo imeli nekaj večjih kmetov, ki so veliko njiv posejali s pšenico, ječmenom in ovsom. Priprava zemlje, sejanje in pravilo – vse se je opravilo ročno.

Orali so s pari konjev, ki so vse dneve vlekli pluge, saj je enobrazdni plug oral le eno brazdo, ki se je vlekla daleč z ene strani njive na drugo. Plug je obračal zemljo in brazde zlagal tesno drugo ob drugo, najprej z ene strani njive in z druge nazaj. Konji so bili naučeni na enostavna povelja, ki so jih prav dobro razumeli in so jih morali slišali le ob obračanju pluga v drugo smer, za ravne brazde jih ni bilo treba. Nekateri so orali tudi z voli ali kravami, kakor je kdor mogel, a to je bilo bistveno počasneje.

Reportaža

Med udeleženci srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti je kar nekaj takih, ki se z nami družijo že zelo dolgo, deset, petnajst ali celo sedemnajst let. Le Marija Golob iz Novega mesta ni manjkala na nobenem srečanju doslej, poleg tega s sabo pripelje še za avtobus dolenjskih upokojencev.

O vseh srečanjih ima zgledno urejeno dokumentacijo, natančno ve, v katerem kraju smo bili katero leto in kaj se je dogajalo. Še dobro se spomni, kako se je začelo. Vzajemnost je prvič videla pri svakinji, in ker ji je bila všeč, se je naročila nanjo. Ker je bila članica novomeškega društva upokojencev, je začela pošiljati članke o delu društva, večkrat sta se tudi srečali s tedanjo urednico Marinko Levičar, ki je bila prav tako iz Dolenjske. »Potem je na enem društvenem sestanku tedanji predsednik Mijo Kupres omenil, da Vzajemnost organizira srečanje v Rabcu in naj spodbudim ljudi, da bi se pridružili. Začela sem zbirati prijave in nabralo se nas je za cel avtobus. Kolikor se spomnim, so imeli tako organizirano udeležbo vsaj dvanajst, trinajst let le še Kanalci (upokojenci iz krajev okoli Kanala ob Soči, op. A. Ž.). Po sili razmer sem prevzela tudi vodenje, kakšnih osem let sem bila v vlogi vodnice.«

Reportaža   

Prijatelji stari, gdje ste, pamtite li ove zvuke, iznad dvora, iznad luke, dok se bijele krila galeba … Verzi priljubljene pesmi Tereze Kesovije so lepa prispodoba za srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Povezujemo jih z morjem, prijetnimi melodijami in jatami galebov na modrem nebu. In seveda s prijatelji ali vsaj dobrimi znanci. V teh dvajsetih letih se jih je nabralo precejšnje število. Ob snidenju se nasmejani pozdravljamo, si povemo novice ali obnovimo spomine. Zelo pa smo veseli tudi tistih, ki se srečanja udeležijo prvič. Kaj vse se je dogajalo na jubilejnem, dvajsetem, druženju v Vodicah pri Šibeniku povzemamo v reportaži.