Jeseni, ko se ohladi, radi oblečemo brezrokavnik. Skvačkamo ga lahko iz mešanice volne, da nas bo lepo pogrel.

Potrebujemo: 600 g preje mešanice volne in poliestra, primerne za kvačko št. 5.
Velikost: 40/42

Izdelava: Brezrokavnik začnemo kvačkati spodaj v enem delu zadnji del in oba sprednja hkrati.

Naredimo 118 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Kvačkamo 22 vrst samo šibičnih petelj do podpazduhe. Potem razdelimo kvačkani del na tri dele: hrbtni širši in dva ožja sprednja. Hrbtni del ima 56 petelj, sprednja pa vsak po 28 petelj, med sprednjim in zadnjim delom pustimo 3 petlje za rokavni izrez. Kvačkamo hrbtni in oba sprednja dela po 18 vrst. Pri zadnjem delu oblikujemo vratni izrez tako, da z vsake strani kvačkamo 16 šibičnih petelj in prav tako na sprednjem delu 16 šibičnih petelj.

GREMO NA IZLET

V soboto, 8. novembra 2025

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Novo mesto

Odhod ob 5. uri izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Vožnja proti Dolenjski. Po prečkanju državne meje bomo nadaljevali proti Slunju. Peljali se bomo mimo t. i. Rastok, območja naselja mlinov, kjer se srečata reki Korana in Slunjčica. Sledi vožnja do Plitvic. V nacionalnem parku, ki je bil razglašen že leta 1949, je šestnajst manjših in večjih jezer s kristalno čisto modrozeleno vodo, ki v jezera priteka iz številnih potokov in rek, prepletenih z mogočnimi slapovi. Sprehodili se bomo po stezicah in brveh, se popeljali z ladjico in panoramskim vlakom ter občudovali prekrasne stvaritve narave. Popoldne se bomo po isti poti vrnili domov. 

DIGITALNI KOTIČEK

V prejšnji številki smo razložili, kako na telefonu uredite vsebine ter odstranite nepotrebne datoteke, programe in začasne kopije, ki zasedajo prostor in upočasnijo delovanje. Tokrat pa se posvetimo računalniku.

Preverite, kaj zaseda prostor. V sistemu Windows odprite »Nastavitve«, izberite »Sistem« in nato »Prostor za shranjevanje«. Po kratkem izračunu boste videli, koliko prostora zasedajo posamezne datoteke ter kako lahko sprostite prostor. Na računalniku Mac kliknite na znak jabolka, izberite »O tem računalniku« in zavihek »Shramba«.

Švica

Če ste med tistimi, ki alpsko simboliko Švice povezujejo z deklico Heidi, strmimi vrhovi in obiskom katerega od (mondenih) smučišč v zimskem delu leta, vas utegnejo njeni čari v toplejši polovici leta prijetno presenetiti. Švica ima namreč veliko pokazati, pri čemer čudovita jezera, ledeniške doline, alpski vršaci, luknjasti siri, čokolada, natančne ure, švicarski noži, polni bančni trezorji in nevtralna zgodovinska vloga še zdaleč niso vse, po čemer bi si jo lahko zapomnili.

Že prihod v to državo, ki velja za eno najbogatejših na svetu, je bil malce drugačen, a zato nič manj veličasten. Izbrali smo namreč kar 2469 metrov visok prelaz Veliki Sveti Bernard, švicarski tretji najvišji cestni prelaz, kjer se je začela zgodba slavnih bernardincev. Ti pasji velikani so namreč v tukajšnjem zavetišču oziroma hospicu, ki so ga v srednjem veku ustanovili menihi avguštinci, bivali skupaj z njimi. Prvi dokaz, da so bili psi resnično v samostanu, sta dve sliki iz leta 1690, delo Salvatoreja Rose.

VRT

Lahko ena sama rastlina združuje tradicijo in sodobni slog? Hortenzija, katere domovini sta Japonska in Koreja, to zmore brez težav. Od grmov ob starih domačijah do elegantnih lončnic na mestnih terasah – z očarljivimi cvetovi ostaja ena najbolj priljubljenih okrasnih grmovnic.

Kmečka hortenzija (Hydrangea macrophylla) z velikimi ovalnimi listi in razkošnimi okroglimi cvetovi je nepogrešljiv okras vsakega vrta. Navdušuje z romantično obarvanimi socvetji v modri, rožnati, rdeči ali beli barvi. Najlepše uspeva na jutranjem soncu ali v popoldanski senci. V optimalnih pogojih doseže 150 centimetrov višine. Uspevala bo tudi v cvetličnem loncu, ki naj bo večji od premera 40 centimetrov, kjer bo ostala manjše rasti in kompaktnejša.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Rman (Achillea millefolium) je v Sloveniji precej razširjen. Najdemo ga na travnikih, ob robovih njiv, poteh, na nasipih in še kje. Je trajnica. Zanimivo je, da najprej požene liste, po katerih je tudi dobil ime – millefolium, kar v prevodu pomeni tisočlisten. Nato požene še steblo – žilavo, gladko in trdno.

Na vrhu stebla se oblikujejo cvetni koški, ki so združeni v socvetju. Cvetovi so v nižinah beli, v višjih legah pa je socvetje bolj rumenkasto rdeče. Navadni rman lahko nabiramo maja ali junija in še avgusta ali septembra, ko ponovno zacveti. Ker se kaj hitro lahko zgodi, da ga izrujemo s korenino, pri nabiranju uporabljamo nož ali škarje. V zdravilne namene se lahko uporablja celotna rastlina (v času cvetenja) ali pa le cvetni koški. Jaz uporabljam cvetove in liste, ker je steblo pretrdo, zlasti posušeno. Razprostrtega v tankem sloju ga sušimo na prostem, senčnem, zračnem in suhem prostoru. Ko je rman posušen, ga shranimo tako, kot je to običajno za vsa zelišča – pater Simon Ašič priporoča papirnato vrečko, jaz pa ga spravljam v večje steklene kozarce, ki jih nepredušno zaprem in shranim na temno mesto. Zelišče, ki je pravilno posušeno, ohrani svoj značilni vonj in barvo, v nasprotnem primeru pa splesni.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Že pred našim štetjem so v Egiptu in antični Grčiji velike posode postavljali v preddverjih templjev kot dekoracijo njihovih mogočnih stebrov. Izdelani iz terakotne žgane gline so bili včasih veliki kot največji sodi, da so vanje lahko posadili oljke in druga pritlikava drevesa.