IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Lepo vreme nas vabi na sprehod ali uživanje ob kavi na mestni terasi ali vrtu. Za take priložnosti si lahko nakvačkamo pulover s kratkimi rokavi.

Velikost: 40–42

Potrebujemo: 400 g bombažne preje in kvačko št. 3,5

Izdelava: Kvačkamo verižne petlje, deljive s številom tri, in jih prilagodimo svoji širini. Nadaljujemo z eno vrsto polšibičnih petelj. V drugi vrsti začnemo z vzorcem.

Vzorec: Za novo vrsto naredimo štiri verižne petlje. Spustimo dve verižni petlji in v tretjo naredimo pet dvakrat ovitih šibičnih petelj. Spet spustimo dve verižni petlji in v tretjo petljo naredimo eno dvakrat ovito šibično petljo. Tako izmenično ponavljamo do konca vrste. Končamo z dvakrat ovito šibično petljo.

KULTURA

Tako pravi Barbara Stupica, ki ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije pred kratkim podelilo nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo na področju scenografije, kostumografije in oblikovanja lutk. »Svojega dela se loteva drzno, preudarno, celovito. Je umetnica, ki vešče suka tako čopič, oglje in svinčnik kot šivanko, dleto in žago. Svetovi, ki jih ustvarja, so prepričljivi, razkošni in vznemirljivi, vselej učinkoviti in prepoznavno njeni, polni igrivosti, humorja in domišljije,« je med drugim zapisala žirija.

Spoznajte jih

Razstave upokojenih ljubiteljskih slikark in slikarjev v prostorih uredništva Vzajemnosti so stalnica že skoraj četrt stoletja. Tokratna je malce posebna, saj predstavljamo dela članic Likovne skupine pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Logatec.

Slike so prispevale Marija Čar, Bojana Čik, Zdenka Gorenc, Ana Jaklič, Antonija Jeraj, Lidija Mihelčič, Anica Nartnik, Snežna Oblak, Vidica Bandur Jazbec ter mentorica Darja Rupnik Krušič. Večina si je želela slikati že v mladosti, pa takrat ni bilo priložnosti, so jo pa z veseljem izkoristile po upokojitvi. Likovna skupina deluje deveto leto, a je le ena članica v njej od začetka. Stalna skupina se je izoblikovala pred štirimi leti, pred kratkim pa se jim je pridružila še ena članica, tako da jih je zdaj deset. »Prav lepo smo se ujele.

 Vrt

V ribarnicah je znova mogoče kupiti slovenske klapavice, čeprav še pred kratkim ni bilo tako. A školjkarji ostajajo previdni. Orade, ploski črvi in vse toplejše morje še vedno ogrožajo pridelke.

V slovenski Istri črne školjke imenujemo pidoči ali pedoči, v Dalmaciji pa jim pravijo dagnje in so najbolj razširjene školjke v Jadranu. Slovenski pridelovalci so v preteklih letih zaznali tudi 80- ali celo 90-odstotni upad pridelka. Leto 2024 je bilo najhuje, saj je takrat poginilo kar 96 odstotkov školjk. Glavni vzrok za to so bile orade, školjke je plenil tudi ploščati črv, sicer pa pridelovalci množični pogin školjk pripisujejo vse višjim temperaturam morja. Ko je temperatura visoka, imajo namreč školjke odprte lupine, da dihajo in pridobivajo hranila. Ker je takrat tudi veliko obrasti, je tveganje za napad parazitov večje. Običajno v školjko najprej prodrejo veliki črvi, nato v notranjost pridejo še manjši.

VRT

Ne preseneča, da je paradižnik ena najbolj priljubljenih vrtnin v slovenskih vrtovih, saj nas poleti razveseljuje s polnim okusom in številnimi možnostmi priprave jedi. Za zdrav razvoj rastlin in obilno letino je pomembna pravilna zgodnja nega.

Paradižnik je toploljubna rastlina, zato ga na prosto presajamo šele, ko mine nevarnost za pozebo. V večini Slovenije je to po ledenih možeh, torej po 15. maju. Pred sajenjem je priporočljivo, da sadike iz notranjih prostorov postopno privajamo na zunanje razmere in jih utrjujemo. Čez dan jih postavimo na prosto, ponoči pa jih še zavarujemo pred neugodnimi razmerami. Tako se navadijo na temperaturna nihanja, veter in neposredno sonce.

GREMO NA IZLET

V soboto, 25. junija 2026

Vstopna mesta: Jesenice, Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana

Odhod ob 6.30 z Jesenic in vožnja (z vstopnimi postajami) na Kras. Naš prvi cilj bo Štanjel. Mesto se slikovito dviga v pokrajini in je znano po limonastem zvoniku. Posebno doživetje je sprehod po ozkih ulicah do kamnite kraške hiše tik pod vrhom vasi, ki ima celo žlebove izklesane iz kamna. Obiskali bomo tudi edinstven Ferrarijev vrt. Sledi obisk domačije Renčelj, kjer si bomo ogledali cvetoča in dišeča polja sivke. Predstavili nam bodo, kako jo gojijo in kako jo predelujejo ter različne možnosti njene uporabe. Poskusili bomo sivkin liker, sivkin čaj in piškote s sivko. Pot nas bo vodila še do prve turistične jame na svetu – Vilenice, ki si jo bomo ogledali z vodnikom. Ustavili se bomo še na večerji in se nato v večernih urah vrnili domov.

Vrt 

Že leta spremljam naravo v bližnji Vrbini med Brežicami in Krškim, ki je sicer bolj znana po hidroelektrarni in nuklearni elektrarni. To široko naravno okolje, ki se z umestitvami objektov, ki služijo človeku, nenehno spreminja, je bilo še pred leti precej drugačno kot danes.

Gradnja hidroelektrarne je terjala velike spremembe, ki jih blažijo nadomestna življenjska okolja, v katera se je naselil tudi bober, ki ga otroci poznajo kot priljubljeno žival iz knjig in pravljic. Bobri so res čudovita bitja, predvsem za nas, opazovalce, vendar so to nočne živali, zato jih vidimo le redko. Nekateri naravoslovci in lovci jih opazujejo z nočnimi kamerami, ki jih namestijo v bližino bobrišč, vendar so slike razmeroma slabe, a kljub temu s posnetki pridobijo čudovite zgodbe iz njihovega življenja. Najbolj zanimivo jih je opazovati pri delu, ko deblo blizu tal obgrizejo v obliki peščene ure in pustijo le tanek del sredice, da se drevo ob vetru samo podre. Posebno osupljiva je tudi mojstrska gradnja jezov na potokih in bobriščih, v katerih živijo in ustvarjajo družine.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali novo je tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Že precej let me ne mika krožiti in brskati po trgovinah. Tista mala trgovina na koncu mesta, kjer nas že pri vhodnih vratih pozdravi vonj po ustvarjalnosti, me sem ter tja še vedno pritegne s preprosto drugačnostjo. Od tam odhajam običajno s polno vrečko v roki – tistega, kar je ostalo od nečesa drugega. Meni dišečih kosov in koščkov usnja, navdih za kreiranje oblačil, usnjenih prevlek za blazine, pohištvo, posteljna pregrinjala, torbe …

ZELIŠČNI KOTIČEK

Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.) je ena najpogosteje uporabljenih sredozemskih začimb, cenjen pa je tudi kot zdravilna rastlina. V živilski industriji se pogosto uporablja kot konzervans za meso in maščobe.

Je zimzelena rastlina, ki izvira iz Sredozemlja in Azije ter raste v obliki grma do dveh metrov v višino. Ima igličaste, usnjate listke in drobne modre cvetove. Je izjemno odporna, saj lahko preživi tudi hudo pomanjkanje vode za daljše obdobje. V zmernem podnebju cveti spomladi in poleti, v toplem pa lahko vse leto. Razmnožuje se s potaknjenci. Najpogosteje se uporablja kot začimba z značilno aromo, ki se odlično poda k morskim jedem, mesu in testeninam. Uporablja se tudi kot sestavina likerjev, na primer benediktinca.