DIGITALNI KOTIČEK

Pametni telefoni so postali priročni pomočniki – omogočajo nam, da z njimi ohranjamo stike z bližnjimi, preverjamo vreme, vozne rede, fotografiramo, beremo novice, poslušamo glasbo in še veliko več. Vse te funkcije omogočajo t. i. aplikacije, ki jih lahko prenesete na svoj telefon.

Da jih namestite, potrebujete trgovino z aplikacijami. Za večino telefonov z operacijskim sistemom Android (na primer Samsung, Xiaomi, Motorola, Google Pixel) je to Trgovina Play. V njej najdemo številne brezplačne in plačljive aplikacije: za komunikacijo, zdravje, igre, izobraževanje, e-bančništvo, brskanje po spletu in drugo. Za uporabo morate biti prijavljeni v t. i. Googlov račun, kar pomeni, da imate elektronski naslov pri Gmailu (na primer ime.priimek@gmail.com). Če ga še nimate, si ga lahko preprosto ustvarite kar prek telefona. Če uporabljate iPhone (Apple) ali telefon Huawei, ima namesto Trgovine Play svojo trgovino z aplikacijami – App Store ali AppGallery. Postopki iskanja in nameščanja aplikacij so zelo podobni, zato lahko tudi vi sledite spodnjim korakom.

VRT

Ob vse bolj vročih poletjih se pogosto vprašamo, katere rastline izbrati za cvetlične posode in vrtne gredice, da bo z njimi čim manj dela in bomo lahko brez skrbi odpotovali na dopust. Ključ do uspeha je izbira pravih rastlin, ki so nezahtevne glede zalivanja in prenesejo tudi daljše sušno obdobje.

Za vroče dni so nepogrešljive cinije. V preteklosti so jih gospodinje vzgajale iz semena. Danes v želji, da bo gredica čim prej polna živobarvnih cvetov, s sadikami prelisičimo naravo. Stare sorte me vedno znova navdušijo.

KULTURA

To je večkrat povedala Gabrijela Fleischman, ki je lani za življenjsko delo prejela veliko nagrado S.K.O.M., združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske. Kot oblikovalka maske je močno zaznamovala slovenski filmski prostor in s svojim delom odločno prispevala k profesionalizaciji in dvigu ugleda avtorskih poklicev. Sodelovala je pri oblikovanju celostne podobe slovenskih in tujih celovečernih filmov ter si s svojo strokovnostjo in požrtvovalnostjo prislužila zaupanje in ugled pri mnogih generacijah režiserjev, igralcev, producentov ter drugih filmskih delavcev.

Poletna priloga 

Mineva 61 let, odkar so nad Vanganelom s pregrado zajezili Bavški potok, ki je poplavljal in povzročal škodo. Tako je nastalo vodno akumulacijsko jezero z uradnim imenom Pregrada Vanganel, med domačini pa se je uveljavilo ime Vanganelsko jezero.

Do jezera pridemo, če se iz Kopra peljemo v smeri Pulja in v krožišču pri hipermarketu Mercator zavijemo levo za Marezige. Po štirih kilometrih vožnje prispemo v naselje Vanganel. Samo še 500 metrov ceste v hrib in že smo pri jezeru. Radi ga obiskujejo ribiči, saj v jezeru, velikem približno štiri hektarje in globokem 18 metrov, v katerem je akumuliranih približno 230.000 kubičnih metrov vode, plavajo krapi, amurji, somi, ščuke, smuči, kleni in ostriži, nad gladino pa se sukajo kačji pastirji. Za vodni živelj skrbi Ribiška družina Koper, ki prodaja tudi dovolilnice za ribolov v jezeru (kupiti jih je mogoče tudi na njihovi spletni strani). Ribolov je ob predhodnem nakupu dovolilnice dovoljen na celotnem jezeru, razen na dveh točkah, ki sta označeni s tablami.

POLETNA PRILOGA

Ob vstopu v Mursko Soboto obiskovalci že z avtoceste vidijo ogromno leseno stavbo Expano, ki predstavlja turistično, rekreacijsko in informacijsko vstopno točko, imenovano Vrata v Pomurje.

Stoji ob Soboškem jezeru, ki na tem območju predstavlja prostor športa in rekreacije za vse generacije. Današnje umetno jezero je nastalo z revitalizacijo ob nekdanji gramoznici, nekoč degradiranem območju, obsega kar 65 hektarjev, največjo globino doseže na desetih metrih. V njem in ob njem živijo številne živalske vrste, našteli so kar 50 različnih vrst ptic in ogromno rib. Okrog jezera vodi lepo urejena sprehajalna pot, dolga štiri kilometre. Čeprav jezero nima statusa kopalne vode in je v njem plavanje na lastno odgovornost, se poleti spremeni v pravo kopališče za staro in mlado. Poleg tega se je po njem mogoče popeljati s supom, čolnom, kajakom in kanujem. Ob plaži so nameščena igrala in posebni piknik prostori za druženje.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Zaradi svojega svežega vonja je bila sivka priljubljena dišava v kopelih pri starih Grkih in Rimljanih. To potrjuje tudi njeno botanično ime lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare – umivati.

Iz rimskih kopalnic si je sivka kmalu utrla pot tudi v vse druge domače prostore, s kasneje odkritimi koristnimi zdravilnimi lastnostmi pa je našla svoje mesto tudi v kuhinji. Sivka je za domačo rabo poleg prijetnega odišavljenja prostorov priljubljena še zaradi ene izjemno koristne lastnosti – z njo lahko na naraven način odženemo nadležne molje.

POLETNA PRILOGA

Kali so bolj ali manj naravne kotanje v kraških tleh, ki so jih ljudje obložili z glino, nekatere tudi poglobili in obzidali – vse z namenom, da so v bližini svojih domov, pašnikov ali vinogradov zadržali vodo na površju. Vodo so uporabljali za gospodinjstvo, pranje perila, napajanje živine, namakanje pridelka, pripravo škropiva, gašenje apna, tudi za kopanje in pozimi za drsanje.

Marsikje so v kalih lomili led in ga shranjevali v ledenice, globoke obzidane kotanje, da so ga lahko poleti prodajali v mestih in gostilnah. V grobem ločimo kale, ki so položne kotanje, kjer je imela živina dostop do vode, od lokev, kotanj s strmimi bregovi, pogosto obzidanimi, kjer živina ni mogla do vode. V Breginjskem kotu poznajo pačale, na Banjški planoti močila, v Istri predvsem puče, polno je še mlak, kaluž, luž, vašk. Vse to bogastvo izrazja kaže na velik pomen, ki ga je imela oskrba z vodo.

NEGA

Ali res potrebujemo botoks, da bi zgladili gube na obrazu in se počutili dobro v svoji koži? Pod drobnogled smo vzeli povsem naravno metodo za pomlajevanje obraza in glajenje gubic. Nina Vodeb pa pravi, da je to najboljši serum za pomlajevanje.

Govorimo namreč o obrazni jogi, ki nam lahko povsem naravno zravna kakšno gubo, a bistveno je, da nam pomaga do celostnega zdravja in dobrega počutja. »Joga obraza ni le vadba, je ritual, ki neguje obraz in dušo, vrača naravni sijaj in notranjo moč,« pripoveduje Nina Vodeb, inštruktorica joge in joge obraza. Doda, da je več kot le vadba za obraz – je holistični pristop do lepote, zdravja in vzpostavljanja ljubezni do sebe. S posebnimi vajami gradimo formo obraza, spodbujamo krvni obtok in prižigamo naravni sijaj. To je potovanje k notranji harmoniji, ki nas opominja, da je prava lepota odsev naše notranje harmonije.

LITERARNE STRANI 

Kracanje črk

 »Komaj se je vojna oddaljila, že nam šola je grozila. Tovarišica učiteljica Šlibarca na tablo črke nam kraca!« Tako se spominja Valentina Kindlhofer iz Zasipa pri Bledu, ki je med učenci, ki so obiskovali osnovno šolo v Zasipu v šolskem letu 1945/46. Njihova prva učiteljica je bila Amalija Šlibar (na fotografiji desno), druga pa Jakobina Žitek.

Moja šola

Da ne bom šla v šolo nikoli, čisto zares nikdar, sem bila tedaj trdno prepričana. Z mamo sva živeli malo ven iz vasi. V bližini ni bilo otrok, k nam so prihajali le odrasli ljudje, zato sploh nisem znala navezati stikov z otroki niti se med njimi nisem dobro počutila. Gotovo sem bila tudi precej razvajena in nemalokrat sem slišala tisto grožnjo: »Boš že videla, ko boš šla v šolo!«

POLETNA PRILOGA

Kočevsko jezero je v zadnjih letih postalo priljubljena točka ne samo lokalnih in okoliških prebivalcev, ampak tudi številnih obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine.

Umetno jezero je nastajalo med leti 1973 in 1978, ko se je kotanja dnevnega kopa rjavega premoga začela polniti z vodo, ki je prihajala iz Rudniškega potoka. Od tod njegovo drugo ime – Rudniško jezero, na rudarsko zgodovino pa spominjajo še krajevna imena okrog jezera, kot sta Festunga in Kipa, ter nekateri opuščeni objekti. Danes se jezero polni s podtalnico, nekaj vode priteka iz okoliških studencev, višek vode pa odteka v reko Rinžo.