Reportaža

Za skoraj polovico Slovenije velika pokrajina Perigord leži v notranjosti jugozahodne Francije. Obdarjena je z gozdnatimi griči, pod katerimi se vijejo reke, zaznamujejo jo vinogradi, pašniki in obdelana polja ter nekako spominja na Goričko. Podnebje je zaradi vpliva dobrih sto kilometrov oddaljene obale Atlantskega oceana dokaj milo. K temu prispevajo tudi številne reke, med katerimi je največja Dordonja (Dordogne).

Pokrajina je vse bolj podvržena ekološkemu kmetovanju. Za sonaravno življenje si prizadevajo tako domačini kot tudi mnogi tujci, ki so v tem delu Francije našli svojo drugo domovino, predvsem Angleži. Tudi zakonca Anita in Simon Black sta pred dobrimi dvajsetimi leti kupila opuščen vodni mlin z osmimi hektarji zemljišča in ga v nekaj letih preuredila za oddajanje apartmajev. Danes bi že lahko razmišljala o upokojitvi, a uživata v delu z gosti.

Vrt

V zadnjih letih se travniki zaradi zgodnje košnje in vse pogostejše uporabe robotskih kosilnic le redko razvijejo v pisane, cvetoče preproge. To pomeni, da imajo čebele in drugi opraševalci vse manj naravnih virov hrane.

Vsaka medovita rastlina, ki jo posadimo, je dragocen prispevek k ohranjanju njihovega sveta. Z nekaj premišljenimi zasaditvami lahko ustvarimo živahen, barvit kotiček, ki čebelam ponuja varen postanek in obilico nektarja, nam pa veselje ob pogledu na živahno dogajanje med cvetovi. Hvaležnost narave se pokaže tudi v tem, da bosta sadno drevje in zelenjava zaradi boljšega opraševanja obilneje rodila.

VRT

Marsikdo se sprašuje, kaj letos posaditi na okna in balkone. Naš predlog: posadite nageljne.

Nageljni so za nego in vzgojo nezahtevni. Če ste že vzgojili druge vrste rož, bodo tudi nageljni lepo cveteli. Posadite jih v dobro odcedno zemljo, lepo uspevajo na oknih ali pokritih balkonih, ne marajo pa poletnih neviht, saj dobijo preveč dežja. Zalivamo jih zmerno. Ker so poletja postala prevroča, jih postavite na stran hiše, kjer je dopoldansko ali popoldansko sonce.

Da bi spodbudili ljubitelje rož k ohranjanju te avtohtone rastline, Gorenjska turistična zveza v sklopu akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna že 25 let pripravlja projekt Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Izdala je knjigo, v kateri sta predstavljena zgodovina projekta in vrtnarski nasveti. Vsako leto izberejo najlepše nageljne in gojiteljem na jesenskem srečanju podelijo priznanja. Razpis je objavljen na spletni strani www.gorenjska.si; pošljite sliko nageljnov in svoje podatke.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Uporaba predpasnika je bila v zgodovini zelo pestra. V starem Egiptu je bil statusni simbol pri faraonih, enako pri starih Grkih in Rimljanih. Povsod so bili izdelani iz drapirane tkanine, okrašeni, celo vezeni, asimetričnih oblik, pokrivali so telo od pasu do kolen. Kasneje so postali del delovne uniforme različnih obrtnikov.

Pri ženskah se je najprej pojavil kot modni dodatek. Bil je bogato okrašen in vezen. Bogate gospodinje so nosile temne predpasnike iz muslina, obrobljene s čipko ali vezenino. Pri otrocih so bili v 17. stoletju sprva del šolske uniforme, kasneje pa kot zaščita pred umazanijo. Po prvi svetovni vojni so jih ženske začele uporabljati kot del gospodinjske uniforme, ki je služila za varovanje oblačil pred madeži. Izdelani so bili iz lanenega ali drugega pralnega blaga. Popoldan in ob praznikih so v 18. stoletju uporabljale satenaste črne predpasnike.

Imate radi različne torbice? Če kvačkate, si jo lahko izdelate iz rafije.

Potrebujete: 100 g rafije svetlo rjave barve, 50 g rafije smetanaste barve, 2 lesena obročka (za ročaj), 1 magnetek ali večji gumb (svetlo rjave ali smetanaste barve) ter kvačko št. 3,5.

Torba je izdelana iz dveh šesterokotnikov. Velikost lahko prilagodite z dodajanjem ali odvzemanjem vrstic. Namesto rafije lahko uporabite bombažni trak, kar prav tako vpliva na velikost torbe.

Izdelava

Prva vrstica: naredite 6 verižnih petelj (VP) in jih sklenite v krog.

Kultura 

74. LJUBLJANA FESTIVAL, 21. 6.–8. 9.

Ob odprtju festivala bo na sporedu Puccinijeva opera Turandot, s katero bodo počastili stoto obletnico prve uprizoritve. Sledila bo množica dogodkov. Nekatere bomo predstavili v naslednji reviji. Tradicionalna Poletna noč bo letos posvečena legendarnemu Otu Pestnerju. Nostalgični večer bo 30. junija na Kongresnem trgu.

Foto: Darja Štravs Tisu

LENT 2026 V  MARIBORU

Kultura 

Veleblagovnica Globus je bila nekoč ena največjih znamenitosti Kranja, tudi zaradi pročelja iz rjaveče železne litine oziroma kortena. Danes je vzhodni del nekdanje blagovnice čudovito zasnovana mestna knjižnica.

Globus, delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, so odprli ob občinskem prazniku 1. avgusta 1972. V tistem času je bila to ena najsodobnejših blagovnic s tekočimi stopnicami, klimatskimi napravami in sodobnimi varnostnimi sistemi. V njej so domovanje našli Veleželeznina Merkur, trgovsko podjetje Kokra in Živila, ki so v stavbi uredila gostinski obrat. Z gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta je Globus izgubil pomen, po odločitvi mestnih oblasti pa so stavbo prenovili in leta 2011 vanjo s treh različnih lokacij preselili mestno knjižnico.

Vrtnarji se tudi letos soočamo z nestanovitnim vremenom: vročina, nato močan dež in nizke temperature. Rastline v takih razmerah slabijo in so zato bolj dovzetne za bolezni.

Največ težav na vrtu povzročajo glivične bolezni, kot so plesni, pepelovke in pegavosti. Večina glivičnih bolezni za razvoj potrebuje le malo vlage in toplo vreme. Ko se bolezen pojavi na rastlini, moramo odstraniti okužene dele – liste, poganjke in plodove. Če želimo ohraniti vrt ekološki – okrasni, sadni in zelenjavni –, moramo ukrepati preventivno. To pomeni redno škropljenje v določenih časovnih razmikih skozi celotno sezono.

Kultura 

Pesnica, esejistka, umetnostna zgodovinarka, likovna in literarna kritičarka, urednica ter založnica Tatjana Pregl Kobe je doslej ustvarila izjemen opus: 19 pesniških zbirk, več kot 30 knjig za otroke in mladino, nekaj likovnih monografij ter številne študijske izdaje s področja umetnostne zgodovine, predvsem slovenske knjižne ilustracije. Za svoje delo je bila doma in v tujini večkrat nagrajena. Osemdeset let bo dopolnila 31. julija. V počastitev njenega jubileja je in še bo letos izšlo več njenih del.