-

DOM
Radi se pohvalimo, da živimo v zeleni deželi, a če pogledamo okrog sebe, pogosto naletimo na različne odpadke. Zlasti ob cestah in počivališčih se vedno pogosteje kopičijo smeti.
Ne le da kazijo podobo o urejeni državi in škodujejo okolju, njihovo odstranjevanje zahteva tudi veliko denarja. Po podatkih nevladne organizacije Ekologi brez meja so stroški za čiščenje odpadkov ob cestah znašali kar 890.000 evrov in vsako leto narasejo za dodatnih 100.000 evrov. Najpogosteje so med smetmi cigaretni ogorki, embalaža hrane, plastenke in pločevinke. Ti odpadki se ne razgradijo čez noč, ampak ostajajo desetletja, razpadajo v mikroplastiko in onesnažujejo tla, vodo ter ogrožajo živali. V društvu tudi ugotavljajo, da smeti privlačijo nove smeti, saj če že leži plastenka na tleh, je večja verjetnost, da bo nekdo odvrgel še svojo. In kakšno sporočilo s tem dajemo otrokom, ki jih vzgajamo v duhu zelene Slovenije, se sprašujejo ekologi.
Oddaja, ki povezuje in podira tabuje

Saj jo poznate, kajne? Ah, ta leta je tedenska oddaja, ki jo na nacionalni televiziji pripravljajo že četrto sezono, namenjena je starejšim, čeprav je vse bolj priljubljena med gledalci vseh generacij. Če ste jo spregledali, na ogled je vsako soboto ob 17.15. Ali vas zanima, kako nastaja?
Obraza oddaje sta novinarki in voditeljici Helena Pirc in Nina Cijan, v pripravo pa so vključeni še številni drugi, od urednice, producentke do snemalcev, scenskih delavcev, montažerjev, grafikov in maskerk, ki morajo med seboj lepo sodelovati, da vse teče, kot je treba. Oddaja je bila najprej 25-minutna, zadnji dve leti pa se je preselila s petkovega na še boljši sobotni popoldanski termin. Obenem so jo tudi podaljšali.
Odporne maline za jesensko sajenje

Iščete dobre sadike malin, ki združujejo naravno odpornost in visoko rodnost?
Maline enrosadira, clarita in optima so izjemno odporne, dvakrat rodne in z veliko pridelka. Njihova splošna odpornost jih varuje pred glivičnimi boleznimi in vremenskimi vplivi, kar pomeni manj škropljenja in več zdravih plodov. Zelo dobro uspevajo tudi v zahtevnejših pogojih. Prav zato so vse bolj priljubljene med vrtičkarji.
Malina enrosadira je ena najboljših sort, ki je do deset dni bolj zgodnja od sorte clarita, če primerjamo prvi rod pridelka. Pri drugem obiranju se ta razlika nekoliko zmanjša. Njeni plodovi so sladki, podolgovati in zelo veliki. Ta odporna sorta je v tujini prejela zlato medaljo in je v samem vrhu med odličnimi malinami.
Kvačkani brezrokavnik s kapuco
Prosti časoktober '25Ročna dela

Jeseni, ko se ohladi, radi oblečemo brezrokavnik. Skvačkamo ga lahko iz mešanice volne, da nas bo lepo pogrel.
Potrebujemo: 600 g preje mešanice volne in poliestra, primerne za kvačko št. 5.
Velikost: 40/42Izdelava: Brezrokavnik začnemo kvačkati spodaj v enem delu zadnji del in oba sprednja hkrati.
Naredimo 118 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Kvačkamo 22 vrst samo šibičnih petelj do podpazduhe. Potem razdelimo kvačkani del na tri dele: hrbtni širši in dva ožja sprednja. Hrbtni del ima 56 petelj, sprednja pa vsak po 28 petelj, med sprednjim in zadnjim delom pustimo 3 petlje za rokavni izrez. Kvačkamo hrbtni in oba sprednja dela po 18 vrst. Pri zadnjem delu oblikujemo vratni izrez tako, da z vsake strani kvačkamo 16 šibičnih petelj in prav tako na sprednjem delu 16 šibičnih petelj.
-
Prosti časoktober '25Potovanja

GREMO NA IZLET
V soboto, 8. novembra 2025
Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Novo mesto
Odhod ob 5. uri izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Vožnja proti Dolenjski. Po prečkanju državne meje bomo nadaljevali proti Slunju. Peljali se bomo mimo t. i. Rastok, območja naselja mlinov, kjer se srečata reki Korana in Slunjčica. Sledi vožnja do Plitvic. V nacionalnem parku, ki je bil razglašen že leta 1949, je šestnajst manjših in večjih jezer s kristalno čisto modrozeleno vodo, ki v jezera priteka iz številnih potokov in rek, prepletenih z mogočnimi slapovi. Sprehodili se bomo po stezicah in brveh, se popeljali z ladjico in panoramskim vlakom ter občudovali prekrasne stvaritve narave. Popoldne se bomo po isti poti vrnili domov.
Kako sprostimo prostor na računalniku

DIGITALNI KOTIČEK
V prejšnji številki smo razložili, kako na telefonu uredite vsebine ter odstranite nepotrebne datoteke, programe in začasne kopije, ki zasedajo prostor in upočasnijo delovanje. Tokrat pa se posvetimo računalniku.
Preverite, kaj zaseda prostor. V sistemu Windows odprite »Nastavitve«, izberite »Sistem« in nato »Prostor za shranjevanje«. Po kratkem izračunu boste videli, koliko prostora zasedajo posamezne datoteke ter kako lahko sprostite prostor. Na računalniku Mac kliknite na znak jabolka, izberite »O tem računalniku« in zavihek »Shramba«.
Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka
KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI
Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.
Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.
-
Prosti časjanuar '00Ročna dela
Ustvarjalnica
Gospod in gospa Oktopusi sta najbolj priljubljeni hobotnici moje mladosti. Takrat smo večinoma kvačkali in pletli, zato se je v vsakem domu vedno našlo dovolj volne tudi za take igrače.
Za izdelavo potrebujemo: volno, jajce iz stiropora ali mehko polnilo, škarje, kartonsko mapo, gibljive oči, lepilo.
Za navijanje volne potrebujemo kartonsko mapo formata A4. To je ravno pravšnja velikost za dovolj dolge lovke. Okoli mape volno navijemo 48-krat. Lahko dodamo en ali dva ovoja več za vsak primer, saj se med štetjem pogosto zmotimo.
Več kot le dežela čokolade in natančnih ur
Prosti časseptember '25Potovanja

Švica
Če ste med tistimi, ki alpsko simboliko Švice povezujejo z deklico Heidi, strmimi vrhovi in obiskom katerega od (mondenih) smučišč v zimskem delu leta, vas utegnejo njeni čari v toplejši polovici leta prijetno presenetiti. Švica ima namreč veliko pokazati, pri čemer čudovita jezera, ledeniške doline, alpski vršaci, luknjasti siri, čokolada, natančne ure, švicarski noži, polni bančni trezorji in nevtralna zgodovinska vloga še zdaleč niso vse, po čemer bi si jo lahko zapomnili.
Že prihod v to državo, ki velja za eno najbogatejših na svetu, je bil malce drugačen, a zato nič manj veličasten. Izbrali smo namreč kar 2469 metrov visok prelaz Veliki Sveti Bernard, švicarski tretji najvišji cestni prelaz, kjer se je začela zgodba slavnih bernardincev. Ti pasji velikani so namreč v tukajšnjem zavetišču oziroma hospicu, ki so ga v srednjem veku ustanovili menihi avguštinci, bivali skupaj z njimi. Prvi dokaz, da so bili psi resnično v samostanu, sta dve sliki iz leta 1690, delo Salvatoreja Rose.
-
Prosti časseptember '25Razvedrilo
Z mojega okna
Dnevi se že vidno krajšajo in vemo, da se začenja novo obdobje. Ali bo siv, turoben, meglen, mrzel in deževen konec poletja ali bo zlata jesen, polna sadov, ne vem. In kako jo kdo čaka, tudi ne vem. Otrokom se septembra začenja resen čas, ko morajo vsak dan v šolo, pa če jim je to všeč ali ne. Šola je obvezna. Mladi se morajo jeseni vrniti v predavalnice, delavci pa v službo, življenje je trdo in resno. In prostih dni mnogo ljudi sploh nima – na kmetijah ni dopusta in dela gotovo nikoli ne zmanjka – in nekaterim je delo najvišja vrednota. Moj oče je trdo delal od jutra do večera, dokler je le zmogel, čeprav mu res ne bi bilo treba. In teta Rezka: berglo je prislonila ob hišo, se oprla na lopato in odmetala sneg … Take so bile stare korenine, komaj verjameš! Samo delo!



