Tople zimske večere marsikateri najraje preživijo ob ustvarjanju, vezenje pa ponuja čudovit način, da združimo mir, domišljijo in praznično vzdušje. Ročno izdelani okraski imajo poseben čar, saj v sebi nosijo naš čas, potrpežljivost in veselje. Ni presenetljivo, da se vse več ljudi odloči božično drevo okrasiti z unikatnimi vezenimi motivi.

Vezeni zimski okraski so tudi odlična priložnost, da oživimo tradicijo in jo prepletemo s sodobnim oblikovanjem. Od drobnih snežink do rdečih kapic, od božičnih dreves do medenjakov – vsak motiv lahko postane majhna zgodba, izrisana z iglo in nitjo. Takšna ustvarjalnost ne razvija le ročnih spretnosti, temveč tudi pomirja in sprošča, kar je posebej dragoceno v prazničnem času. Vezeni okraski pa so veliko več kot le dekoracija – so simbol povezanosti, topline in radosti, hkrati pa lahko postanejo tudi nepozabno darilo za vaše najdražje.

GREMO NA IZLET

V petek, 9. januarja 2026 (3 dni)

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Prvi dan: Odhod ob 4. uri z Jesenic in vožnja proti Benetkam, Veroni mimo Gardskega jezera do Brescie, kjer se bomo podali do jezera Iseo ali Sebino, ki ga krasi največji evropski jezerski otok Montisola. Ustavili se bomo v vasici Iseo, kjer bo pokušina več vrst oljčnega olja s prigrizkom. Nadaljevali bomo vožnjo ob jezeru in po dolini Camonica, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, proti švicarski meji, v dolino Valtellina, sledijo nastanitev v hotelu, večerja in prenočitev.

 REPORTAŽA

Z družino sem potoval po številnih deželah sveta, toda Filipini so nam ostali še nepopisan list. Februarja 2019 se nam je ponudila priložnost, da uresničimo davno željo. Z zagrebškega letališča smo leteli dobrih pet ur do Dohe, nato pa nas je čakal bistveno daljši polet do Manile, kamor smo po devetih urah letenja prispeli okoli osme ure zjutraj.

Filipini so otoška država v jugovzhodni Aziji, kjer je več kot 7600 otokov, zato ji pravijo tudi dežela tisočerih otočkov in vulkanov. Kar dve tretjini ozemlja predstavljata največja otoka Luzon in Mindanao. Znani so po svoji bogati kulturi, različnih etičnih skupinah, čudovitih plažah, tropskem podnebju in raznolikem rastlinstvu in živalstvu. Dežela se ponaša kot svetovni pridelovalec kokosa, saj tam rase kar 340 milijonov kokosovih palm. Na otoku Bohol pa živijo tarsierji (Tarsius tarsier), ki veljajo za najmanjše primate na svetu.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Pa recimo, da niste med tistimi, ki jih bližajoči se čas decembrskih obdarovanj pušča ravnodušne. Ali celo slabovoljne, saj ga z darilom, kupljenim v zadnjem trenutku sredi kaotične nakupovalne gneče, nekateri malce ali povsem pihnejo mimo.

 ZELIŠČNI KOTIČEK

  

Navadni šipek (Rosa canina) je bodeča plezajoča ali grmičasta rastlina, ki naseljuje suhe, sončne zapuščene travnike, pašnike, poseke, gozdne robove. Je ena izmed najbolj prepoznavnih rastlin. Prvi zapis o šipku je izpred 5000 let na Kitajskem. Imenovali so ga tudi divja roža, s križanjem pa je iz njega nastalo na tisoče sort vrtnic.

Grm s povešenimi vejami in srpastimi trni zrase do višine 4,5 metra. Cvetovi so rožnato-beli in prijetnega vonja, zelo rade jih obiskujejo čebele in druge žuželke. V Sloveniji najdemo 24 vrst avtohtonega šipka, na svetu skoraj 250 vrst, a so si vse zelo podobne. Narečna stara imena zanj so babji zob, bavec, gošavka, volčji zob, kokoška. Dozori pozno jeseni in se omehča po prvih slanah. Vsebnost vitamina C je največja, ko je plod še trd, okusnejši pa je, ko se zmehča. Raziskovalci Winkelmann, Flamm in drugi so na podlagi natančnih poskusov dokazali, da se pri kuhanju šipka (deset minut) količina vitamina C celo poveča. Njegova vrednost pa se izgublja s shranjevanjem. Po enem letu je v plodovih le še četrtina začetne vitaminske vrednosti. Zato ga nabiramo le toliko, kolikor ga bomo porabili v enem letu. Pri nobeni marmeladi ali čaju ni datum na nalepki tako pomemben kot pri šipku, ob nakupu pa tvegamo, da bomo dobili okusne izdelke, vendar brez vitaminov.

Vrt in dom

Jesen je čudovita za sprehajanje po parku ali bližnjem gozdu in uživanje ob šelestenju listja pod nogami in bogastvu barv. Obenem lahko naberemo številne suhe materiale, iz katerih ustvarimo simpatične dekoracije.

Naravni materiali delujejo pomirjujoče in domače, zato so v tem času odlična izbira za okrasitev doma. Prav nam bodo prišli tudi za izdelavo prazničnih aranžmajev.  

Okrasni venec. Uporabimo čim več različnih rastlinskih materialov, na primer plodove šipka, kostanja, platane, bršljana, tudi storže jelke, bora ali macesna. Pisani odtenki vejic iglavcev, kot so tuje, brini in ciprese, venec poživijo ter ga dopolnijo z zimzeleno svežino. V suhem in sončnem vremenu porežemo posušene cvetove hortenzij in naberemo liste zimzelenih grmovnic, kot so božje drevce, mahonije, pušpan. Venčke ustvarjamo na več načinov. Če že obvladamo pletenje in vezavo, na primer pri izdelavi girlande ali adventnega venca, lahko nabrane suhe plodove in liste sestavljamo in povezujemo z žico. Raznolikost in barvitost listov ter plodov naj bo simetrično razporejena v krogu. Če imamo osnovo iz cvetličarske gobe, zelenje vanjo enostavno napikamo. Kadar uporabimo slamnat venec ali pletenega iz šibja, materiale pritrjujemo s silikonsko pištolo.

KULTURA 

Ideja Vida Valiča, da upokojene zvezdnike naše humoristične scene Vinka Šimeka, Borisa Kobala, Francija Keka in Boštjana Megliča - Peško poveže v predstavi Penziči, je bila zmagovita. Občinstvu je prinesla 100 minut sprostitve in smeha, njim pa potrditev, da še vedno sijejo z vso močjo.

Mojstri humorja dobro vedo, da je smeh pol zdravja, smeh na svoj račun pa je tudi osvobajajoč, zato znajo in zmorejo na lahkoten način podati tudi travmatične vsebine in nasmejati gledalce v dvoranah v večjih in manjših krajih. Ko se smejemo njim, se smejemo tudi sami sebi. Penziči vsak v svojem narečju pripovedujejo svojo zgodbo, povezano z leti, spomini in staranjem. Dvajset minut je vsak sam na sceni, za krono predstave pa nastopajo še 20 minut skupaj in takrat streljajo po penzionistično na vse strani, da se kar iskri.   

STANOVANJE

Izberemo primeren način za shranjevanje obutve in preobuvanje, pri tem upoštevamo proračun, število čevljev in razpoložljiv prostor. Pred odločitvijo, kako bomo v stanovanju preglednejše shranili in uredili obutev, je med drugim pomembno, koliko parov dejansko imamo in koliko nas živi skupaj.

Običajno potrebujemo prostor, da pospravimo sezonsko obutev, pa posebnega za odlaganje mokrih čevljev, škornjev in športne obutve. Potem imamo še kup copatov za domače in obiskovalce, morda še poseben kotiček za obutev malih družinskih članov. Zanje mora biti pripravljen stolček ali klopca, čeprav sedež pri preobuvanju pride prav tudi starejšim članom.