Bramor največkrat pregrizne mlade korenine fižola, kumar, paradižnika, paprike, zelja in drugih vrtnin. Na vrtu ga uspešno zatiramo z entomopatogenimi ogorčicami, ki so povsem varne za ljudi in druge talne organizme.

Bramor živi v rovih, ki jih koplje le nekaj centimetrov pod zemljo. Na koncu rova so večji prostori, kjer samica konec maja odlaga jajčeca. Zato je pomembno, da proti njemu ukrepamo že konec maja ali v začetku junija, da se preveč ne razmnoži. Pomagamo si z entomopatogenimi ogorčicami, ki so očem nevidni organizmi. Niso nevarne za ljudi, domače živali, deževnike ali druga koristna bitja. Z njimi zatiramo jajčeca in odraslega bramorja. Delujejo tudi na ličinke, ogrce številnih drugih škodljivcev.

Starejši ljudje se pogosto spopadajo z zdravstvenimi težavami in pogostejšimi izgubami svojih vrstnikov in partnerjev, kar praviloma vodi v osamljenost in celo v depresijo. Skrbništvo psa ali mačke ali katere druge manjše hišne živali jim lahko pomembno izboljša kakovost življenja.

Če ima človek rad živali in je pripravljen ter sposoben prevzeti odgovornost za skrb zanje, je lahko hišni ljubljenček sredstvo za premagovanje osamljenosti. Živali znajo ljudem vračati ljubezen, tolažiti žalost, jim priklicati nasmeh na obraz in jih pogosto tudi nasmejati. Nesporno je, da živali na ljudi delujejo pozitivno in tako pripomorejo k boljši kakovosti življenja.

VRT

Viseče košare so odlična rešitev za ozelenitev tistih kotičkov, kjer primanjkuje površine za klasične cvetlične lonce. Z njimi lahko poživimo nadstreške, balkone, terase, vhode in tudi stene. Najlepši učinek dosežemo, če vanje zasadimo rastline, ki se elegantno prevesijo čez rob posode.

Košare naj bodo nameščene v višini oči, saj tako lažje negujemo, zalivamo in občudujemo rastline. Preden jih namestimo, pa velja razmisliti o njihovi končni teži. Številne košare, razen tistih z vodno rezervo, nimajo odtoka za vodo, zato vsaj približno ocenimo, kako težka bo zasaditev, ko bo temeljito zalita.

KULTURA

Branje dobrih knjig je kot pogovor z najboljšimi ljudmi preteklih stoletij, je dejal francoski filozof René Descartes. To dobro ve poldruga stotnija ljubiteljic dobrega branja iz vse Slovenije, ki se je aprila zbrala na Senovem.

Pod pokroviteljstvom Zveze društev upokojencev Slovenije so srečanje bralnih skupin že drugič pripravile članice bralnega krožka DU Senovo, ki ga vodi vsestranska kulturnica Boža Ojstršek. Nekdanja učiteljica slovenščine posveča veliko skrb tudi medgeneracijskemu sodelovanju, tako da na prireditvah vselej aktivno sodelujejo tudi učenci domačih šol. Že rodovi pred nami so poznali moč pripovedovanja zgodb. Pri tem imajo pomembno vlogo babice in dedki. Spomnimo se le Jurčičevega deda, ki je z bajkami razvnemal domišljijo bodočega pisatelja in časnikarja Josipa. Ali pa jih beremo sami zase, zdravilne zgodbe za odrasle, na primer tiste izpod peresa psihoterapevta dr. Jorgeja Bucaya, kjer so skrite modrosti sveta.

STANOVANJE

Ne glede na stanje, v kakršnem je stara kopalnica, običajno kar dolgo vztrajamo, preden se odločimo za prenovo, tudi če se kaže mnogo neprijetnosti in nepraktičnosti pri njeni uporabi in čiščenju. Prej ali slej le ugotovimo, da bo čas za prenovo kopalnice, a ne le lepotno. Kopalnica se mora prilagoditi nam in našim zmožnostim, osvežiti pa je treba tudi napeljavo.

Razumljivo je, da prenova na splošno v nas vzbuja nelagodje in tudi strah. A v kopalnici je običajno potrebna tudi zaradi okvar ali puščanja, zato prepustimo delo strokovnjakom. Verjetno je treba v kopalnici mnoge stvari res nujno zamenjati. To so lahko dotrajana napeljava, dotrajani materiali, pipe, odstopajo ploščice ali omet na stropu. Izboljšamo lahko tudi osvetlitev in napeljavo za pralni stroj, če je ta v kopalnici. Zelo neprijetno bi bilo, če bi stare cevi ali njihovi stiki popustili kmalu po končani prenovi, kar ni tako neobičajno. Kot smo zapisali že zadnjič, poiščimo izvajalce med tistimi, ki jih priporočijo znanci ali sosedje in so imeli z njimi dobro izkušnjo. Ne zaupajmo lepo zapisanim oglasom, če ne vemo ničesar o ponudnikih storitev. Izvajalci nam morajo biti tudi v pomoč, da poiščejo in dostavijo izdelek, ki smo ga izbrali. Ne mislimo, da moramo vse organizirati in nabaviti sami, kot so to prenekateri delali včasih.

DOBRE STARE VIŽE

Fantje so prvič skupaj zapeli in zaigrali – bolj za šalo kot zares – leta 2002. Ker jih je občinstvo dobro sprejelo, so občasna srečanja nadaljevali. Vsi so doma iz Krajevne skupnosti Bučka v občini Škocjan, zato so si nadeli ime Bučenski ramplači. Bolj zavzeto so se posvetili igranju in petju predvsem ljudskih pesmi s šaljivo vsebino. In po dveh letih druženja so na Bučki priredili prvi samostojni koncert, ki je bil izjemo dobro obiskan, kar jim je dalo nov zagon.

Poletje je tik pred vrati in zdaj je pravi čas za preproste ustvarjalne projekte, ki nam bodo polepšali preživljanje časa na prostem.

Okrasne blazine lahko uporabimo za popestritev dnevne sobe ali spalnice, lahko pa jih uporabimo za zunanje sedežne garniture in ležalnike.

Tokratni motiv posvečam pomembnim opraševalkam – čebelam. Satje, ki ga iz voska gradijo z natančnostjo in prefinjenostjo, predstavlja njihov dom. V njem se razvija nov zarod, hkrati pa jim predstavlja skladišče za hrano – med in cvetni prah. Prav je, da se zavedamo njihovega pomena in jim z ohranjanjem zdravega okolja pomagamo pri preživetju.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Šentjanževka oziroma šentjanževa roža običajno zacveti sredi junija, ko goduje sv. Janez Krstnik, po katerem je dobila ljudsko ime svetega Janeza roža. Takrat ima največjo vsebnost učinkovin. Sončno rumeni cvetovi delujejo na nas podobno kot sonce, manj smo potrti in depresivni.

Šentjanževka raste v zmernih podnebnih pasovih Evrope, zahodne Azije ter severne Afrike. V drugih zmernih pasovih jo gojijo. Gojena rastlina ima večje cvetove, ni pa dokazano, da so učinkovitejši. S svojimi izjemnimi lastnostmi seže globoko v zgodovino in ostaja priljubljena tudi v sodobnem svetu naravne medicine. Deluje proti depresiji in migreni, nervozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem.

KULTURA

Ni dano vsakemu, da ga delo osrečuje. Pri dr. Andreju Smrekarju, dolgoletnem kustosu in direktorju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac, muzejskem svetniku ter avtorju mnogih odmevnih in nagrajenih razstavnih projektov nacionalnega in mednarodnega pomena, ki je široko razgledan intelektualec, izjemen strokovnjak in muzealec, pa enostavno čutimo, da je tako. Spoštujejo ga njegovi kolegi, njegova in mlajše generacije, kar ni pogost pojav.

Pred kratkim je prejel nagrado Izidorja Cankarja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Pa ne počiva na lovorikah. Nasprotno, in prav zato je zanimiv sogovornik. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je prispevek Andreja Smrekarja v umetnostnozgodovinski in muzejski stroki neprecenljiv. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom in izjemnimi dosežki, ki so rezultat proučevanja širokega razpona umetnostnozgodovinskih obdobij vse od srednjega veka do moderne umetnosti, se je zapisal v zgodovino Narodne galerije in muzejske stroke. Smrekar je povedal, da je ob nagradi, »ki je veliko priznanje strokovne srenje muzealcu, neskončno počaščen«. Zelo toplo se je odzval tudi lani v zahvali ob podelitvi Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, kjer je med drugim rekel: »Značaj muzejskega dela je tak, da je posameznik vreden lahko le toliko, kolikor je vredna njegova ekipa.«