Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Proti smetenju ob cestah

    Prosti časoktober '25Dom

     DOM

    Radi se pohvalimo, da živimo v zeleni deželi, a če pogledamo okrog sebe, pogosto naletimo na različne odpadke. Zlasti ob cestah in počivališčih se vedno pogosteje kopičijo smeti.

    Ne le da kazijo podobo o urejeni državi in škodujejo okolju, njihovo odstranjevanje zahteva tudi veliko denarja. Po podatkih nevladne organizacije Ekologi brez meja so stroški za čiščenje odpadkov ob cestah znašali kar 890.000 evrov in vsako leto narasejo za dodatnih 100.000 evrov. Najpogosteje so med smetmi cigaretni ogorki, embalaža hrane, plastenke in pločevinke. Ti odpadki se ne razgradijo čez noč, ampak ostajajo desetletja, razpadajo v mikroplastiko in onesnažujejo tla, vodo ter ogrožajo živali. V društvu tudi ugotavljajo, da smeti privlačijo nove smeti, saj če že leži plastenka na tleh, je večja verjetnost, da bo nekdo odvrgel še svojo. In kakšno sporočilo s tem dajemo otrokom, ki jih vzgajamo v duhu zelene Slovenije, se sprašujejo ekologi. 

  • Oddaja, ki povezuje in podira tabuje

    Prosti časoktober '25Aktualno

    Saj jo poznate, kajne? Ah, ta leta je tedenska oddaja, ki jo na nacionalni televiziji pripravljajo že četrto sezono, namenjena je starejšim, čeprav je vse bolj priljubljena med gledalci vseh generacij. Če ste jo spregledali, na ogled je vsako soboto ob 17.15. Ali vas zanima, kako nastaja?  

    Obraza oddaje sta novinarki in voditeljici Helena Pirc in Nina Cijan, v pripravo pa so vključeni še številni drugi, od urednice, producentke do snemalcev, scenskih delavcev, montažerjev, grafikov in maskerk, ki morajo med seboj lepo sodelovati, da vse teče, kot je treba. Oddaja je bila najprej 25-minutna, zadnji dve leti pa se je preselila s petkovega na še boljši sobotni popoldanski termin. Obenem so jo tudi podaljšali.

  • Odporne maline za jesensko sajenje

    Prosti časoktober '25Vrt

    Iščete dobre sadike malin, ki združujejo naravno odpornost in visoko rodnost?

    Maline enrosadira, clarita in optima so izjemno odporne, dvakrat rodne in z veliko pridelka. Njihova splošna odpornost jih varuje pred glivičnimi boleznimi in vremenskimi vplivi, kar pomeni manj škropljenja in več zdravih plodov. Zelo dobro uspevajo tudi v zahtevnejših pogojih. Prav zato so vse bolj priljubljene med vrtičkarji.

    Malina enrosadira je ena najboljših sort, ki je do deset dni bolj zgodnja od sorte clarita, če primerjamo prvi rod pridelka. Pri drugem obiranju se ta razlika nekoliko zmanjša. Njeni plodovi so sladki, podolgovati in zelo veliki. Ta odporna sorta je v tujini prejela zlato medaljo in je v samem vrhu med odličnimi malinami.

  • Kvačkani brezrokavnik s kapuco

    Prosti časoktober '25Ročna dela

    Jeseni, ko se ohladi, radi oblečemo brezrokavnik. Skvačkamo ga lahko iz mešanice volne, da nas bo lepo pogrel.

    Potrebujemo: 600 g preje mešanice volne in poliestra, primerne za kvačko št. 5.
    Velikost: 40/42

    Izdelava: Brezrokavnik začnemo kvačkati spodaj v enem delu zadnji del in oba sprednja hkrati.

    Naredimo 118 verižnih petelj + 3 za začetek nove vrste. Kvačkamo 22 vrst samo šibičnih petelj do podpazduhe. Potem razdelimo kvačkani del na tri dele: hrbtni širši in dva ožja sprednja. Hrbtni del ima 56 petelj, sprednja pa vsak po 28 petelj, med sprednjim in zadnjim delom pustimo 3 petlje za rokavni izrez. Kvačkamo hrbtni in oba sprednja dela po 18 vrst. Pri zadnjem delu oblikujemo vratni izrez tako, da z vsake strani kvačkamo 16 šibičnih petelj in prav tako na sprednjem delu 16 šibičnih petelj.

  • Narodni park Plitvice

    Prosti časoktober '25Potovanja

    GREMO NA IZLET

    V soboto, 8. novembra 2025

    Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Novo mesto

    Odhod ob 5. uri izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Vožnja proti Dolenjski. Po prečkanju državne meje bomo nadaljevali proti Slunju. Peljali se bomo mimo t. i. Rastok, območja naselja mlinov, kjer se srečata reki Korana in Slunjčica. Sledi vožnja do Plitvic. V nacionalnem parku, ki je bil razglašen že leta 1949, je šestnajst manjših in večjih jezer s kristalno čisto modrozeleno vodo, ki v jezera priteka iz številnih potokov in rek, prepletenih z mogočnimi slapovi. Sprehodili se bomo po stezicah in brveh, se popeljali z ladjico in panoramskim vlakom ter občudovali prekrasne stvaritve narave. Popoldne se bomo po isti poti vrnili domov. 

  • Kako sprostimo prostor na računalniku

    Prosti časoktober '25Dom

    DIGITALNI KOTIČEK

    V prejšnji številki smo razložili, kako na telefonu uredite vsebine ter odstranite nepotrebne datoteke, programe in začasne kopije, ki zasedajo prostor in upočasnijo delovanje. Tokrat pa se posvetimo računalniku.

    Preverite, kaj zaseda prostor. V sistemu Windows odprite »Nastavitve«, izberite »Sistem« in nato »Prostor za shranjevanje«. Po kratkem izračunu boste videli, koliko prostora zasedajo posamezne datoteke ter kako lahko sprostite prostor. Na računalniku Mac kliknite na znak jabolka, izberite »O tem računalniku« in zavihek »Shramba«.

  • Stane Sever: ljudski igralec dobrega malega človeka

    Prosti časjanuar '00Kultura

    KULTURA / RADI SMO JIH GLEDALI

    Bralci Vzajemnosti smo večinoma generacija, ki se še spomni velikih imen slovenskega gledališča in filma, ki so nas vrsto let razveseljevali in nam polnili duše. Seveda ne moremo mimo po mnenju marsikaterih še vedno prvaka slovenskega igralskega poklica Staneta Severja, ki se je gledališču zapisal dobesedno do svoje smrti, saj se je od svojega občinstva za vedno poslovil nekaj minut po svoji zadnji predstavi.

     Na odrske deske je prvič stopil v viškem amaterskem sokolskem gledališču kot dijak učiteljišča v Ljubljani, kjer se je 20. novembra leta 1914 rodil staršem, delavcem v Tobačni tovarni. Pri dvajsetih letihje že nastopil v Šentjakobskem gledališču, čeprav brez formalne igralske izobrazbe, pa je bil kmalu občasno angažiran tudi za manjše vloge v ljubljanski Drami. Potem ko se je izkazal v vlogi pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, je v Drami dobil stalno zaposlitev. Njegov samosvoji značaj, ki ga je kasneje oblikoval v tako cenjenega igralca, ga je prvič stal službo v Drami leta 1941. Ob obletnici smrti kralja Aleksandra je protestno izostal na predstavi Hamleta, zato so ga odpustili. Nekaj časa je v okupirani Ljubljani povezan z odporniškim gibanjem deloval v ilegali, kmalu pa so ga zajeli in internirali v taborišče. Ob kapitulaciji Italije je nadaljeval kulturno delo, povezano z osvobodilnim bojem. Ob koncu vojne se je spet pridružil igralskemu ansamblu ljubljanske Drame.

  • Gospod in gospa Oktopusi

    Prosti časjanuar '00Ročna dela

    Ustvarjalnica

    Gospod in gospa Oktopusi sta najbolj priljubljeni hobotnici moje mladosti. Takrat smo večinoma kvačkali in pletli, zato se je v vsakem domu vedno našlo dovolj volne tudi za take igrače.

    Za izdelavo potrebujemo: volno, jajce iz stiropora ali mehko polnilo, škarje, kartonsko mapo, gibljive oči, lepilo.

    Za navijanje volne potrebujemo kartonsko mapo formata A4. To je ravno pravšnja velikost za dovolj dolge lovke. Okoli mape volno navijemo 48-krat. Lahko dodamo en ali dva ovoja več za vsak primer, saj se med štetjem pogosto zmotimo.

  • Več kot le dežela čokolade in natančnih ur

    Prosti časseptember '25Potovanja

    Švica

    Če ste med tistimi, ki alpsko simboliko Švice povezujejo z deklico Heidi, strmimi vrhovi in obiskom katerega od (mondenih) smučišč v zimskem delu leta, vas utegnejo njeni čari v toplejši polovici leta prijetno presenetiti. Švica ima namreč veliko pokazati, pri čemer čudovita jezera, ledeniške doline, alpski vršaci, luknjasti siri, čokolada, natančne ure, švicarski noži, polni bančni trezorji in nevtralna zgodovinska vloga še zdaleč niso vse, po čemer bi si jo lahko zapomnili.

    Že prihod v to državo, ki velja za eno najbogatejših na svetu, je bil malce drugačen, a zato nič manj veličasten. Izbrali smo namreč kar 2469 metrov visok prelaz Veliki Sveti Bernard, švicarski tretji najvišji cestni prelaz, kjer se je začela zgodba slavnih bernardincev. Ti pasji velikani so namreč v tukajšnjem zavetišču oziroma hospicu, ki so ga v srednjem veku ustanovili menihi avguštinci, bivali skupaj z njimi. Prvi dokaz, da so bili psi resnično v samostanu, sta dve sliki iz leta 1690, delo Salvatoreja Rose.

  • Izbira je vedno v človeku

    Prosti časseptember '25Razvedrilo

    Z mojega okna

    Dnevi se že vidno krajšajo in vemo, da se začenja novo obdobje. Ali bo siv, turoben, meglen, mrzel in deževen konec poletja ali bo zlata jesen, polna sadov, ne vem. In kako jo kdo čaka, tudi ne vem. Otrokom se septembra začenja resen čas, ko morajo vsak dan v šolo, pa če jim je to všeč ali ne. Šola je obvezna. Mladi se morajo jeseni vrniti v predavalnice, delavci pa v službo, življenje je trdo in resno. In prostih dni mnogo ljudi sploh nima – na kmetijah ni dopusta in dela gotovo nikoli ne zmanjka – in nekaterim je delo najvišja vrednota. Moj oče je trdo delal od jutra do večera, dokler je le zmogel, čeprav mu res ne bi bilo treba. In teta Rezka: berglo je prislonila ob hišo, se oprla na lopato in odmetala sneg … Take so bile stare korenine, komaj verjameš! Samo delo!

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • …
  • 254
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 11, november 2025

    Št. 11, november 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Hospic je prostor za žive Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v...

    Cepljenje lahko prepreči zaplete Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša.

    Za martinovo naj zadiši po domačem Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, po pečenki... V moji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceni.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov