-
V Mercatorjevem centru v Novi Gorici je odprta največja mednarodna taktilna galerija pri nas, katere glavno sporočilo je, da umetnost ni le privilegij za tiste brez oviranosti, ampak pravica vseh. Da lahko s sodelovanjem in premislekom presežemo ovire ter ustvarimo prostor, kjer se umetnost ne le vidi, temveč tudi občuti. Razstava, ki bo odprta do konca leta, je razdeljena v dva sklopa: Svet, ki obstaja zajema prilagojene kopije, makete in tipne reliefe, ki obiskovalcem omogočajo potovanje skozi umetnostno zgodovino od antične Grčije do danes. Osem eksponatov so si izposodili iz Muzeja Omero iz Ancone, tri pa iz Muzeja Anteros iz Bologne. Druga tipna dela so nastala v sodelovanju s slovenskimi in tujimi galerijami, akademijami in srednjimi šolami, ki so ustvarile interpretacije in kopije vrhuncev slovenske in svetovne umetnosti (med drugim Kofetarico Ivane Kobilce, Munchov krik …).
-
Zdaj je ravno pravi čas, da si skvačkate prijetno majčko, v kateri vam poleti ne bo vroče.
Potrebujemo: 250 g bombažne preje ali mešanice bombaža, viskoze, sintetike, primerne za kvačko št. 3 in kvačko št. 3.
Vzorec-merilo: 2 x osnovni vzorec po shemi in 9 vrst = 9 x 9 cm
Velikost: 36/38 (40/42), številke v oklepaju veljajo za večjo številko.
Izdelava: Naredimo 83 (91) verižnih petelj + eno dodatno za preskok v novo vrsto. Število petelj mora biti deljivo z 8 + 3. -
VRT
Zadnji teden v maju bo – tako kot že desetletja do zdaj – potekal Teden gozdov. Gozdarji bodo na različnih dogodkih ozaveščali o pomenu in skrbnem ravnanju z našim največjim narodnim bogastvom.
Kaj pa sploh vemo o slovenskih gozdovih? Pokrivajo 58 odstotkov oziroma tri petine površine Slovenije, po gozdnatosti smo za Švedsko in Finsko na tretjem mestu v Evropski uniji. Prevladujejo listavci, med katerimi je največ bukev, med iglavci pa je največ smrek in jelk. Po podatkih Zavoda za gozdove RS je 77 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 20 odstotkov je državnih, preostali pa so v občinski lasti.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 14. junija 2025
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana
Iz Maribora bomo odšli na pot ob približno 7.30, potnike bomo pobrali še v Celju in Ljubljani. V Idriji se bomo sprehodili po mestnem jedru, kjer so v času Festivala idrijske čipke številne stojnice z domačimi izdelki, prikazi klekljanja v živo, razstave, delavnice ter kulturni program z nastopi in predstavitvami klekljarskih društev. Sledi obisk Mestnega muzeja Idrija na gradu Gewerkenegg, kjer si bomo ogledali razstave o rudarski zgodovini mesta, življenju rudarjev, geologiji območja ter umetnosti klekljanja.
Sledi starih civilizacij med Evfratom in Tigrisom
POTOPISNA REPORTAŽA
Od nekdaj mi je vznemirljiva daljna preteklost, območje Bližnjega vzhoda, še posebej t. i. rodovitni polmesec, kot ga je poimenoval ameriški arheolog James Henry Breasted, saj po obliki spominja na črko C oziroma polmesec. Danes to območje pokrivajo Irak, Izrael, območje palestinskega Zahodnega brega, Sirija, Libanon, Egipt, Jordanija, jugovzhodno obrobje Turčije in vzhodni predeli Irana.
Pomemben del te zgodbe je tudi jugovzhodna Turčija, izjemna dežela gornje Mezopotamije, ki se razteza med bližnjevzhodnima in tudi svetopisemskima rekama Tigrisom na vzhodu in Evfratom na zahodu ter med armenskimi gorami. Polna je zanimivosti, skrivnostnosti davne preteklosti in drugačnosti današnjega življenja. V zibelki cvetoče mezopotamske civilizacije je mnogo arheoloških najdišč, starodavnih mest.
Naše potovanje se je začelo v Diyarbakirju, ki je za Sanliurfo in Gaziantepom tretje največje mesto v jugovzhodni Turčiji. Prebivalci so večinoma Kurdi. S srednjeveškega obzidja nad mestom je lep razgled na reko Tigris, dolgo skoraj 2000 kilometrov. Ko priteče v Irak, se združi z Evfratom in skupaj tvorita plovni kanal Šat el Arab, ta pa se izliva v Perzijski zaliv.Ko razbito steklo prinese srečo
Ustvarjalnica
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Med pospravljanjem podstrešja sem po nekaj letih naletela nanje. Na škatle, v katere sem spravila barvita stekelca. Ostala so od izdelave opusa okroglih steklenih slik, ki sem jih predstavila na več razstavah po Sloveniji. Kako poboža dušo spomin na vse tiste ustvarjalne ure, dni, tedne in mesece, preživete v snovanju idej, iskanju primernih koščkov, sestavljanju mozaikov in nato uživanju ob končnem izdelku.
Kaj se zgodi, če kozmetično ogledalo po nesreči pade na tla in se razbije okvir, steklo pa ostane po čudežu celo? Z nekaj razbitimi koščki drugega ogledala in barvitimi stekelci pripoveduje novo bleščečo zgodbo. Bodisi kot namizni podstavek ali z dodanim kaveljčkom kot slika, obešena na steni.-
DIGITALNI KOTIČEK
Spletno nakupovanje nam prihrani čas in omogoča večjo izbiro izdelkov. Vse več trgovin ponuja ugodne cene, hitro dostavo in preprosto naročilo. A na lahko spletu naletimo tudi na lažne trgovine, ponaredke in prevare.
Če se nam ponudba zdi sumljiva, si vzemimo nekaj minut za preverjanje – to nam lahko prihrani veliko težav in denarja. Pred nakupom se z nekaj preprostimi koraki prepričajmo, da je trgovina vredna zaupanja.
Preverimo povezavo. Preverimo spletni naslov v brskalniku. Trgovina mora imeti varno povezavo, kar prepoznamo po tem, da se začne s https:// namesto s http://. Poleg naslova mora biti simbol ključavnice. Če ključavnice ni, nikoli ne vnašajmo podatkov o plačilu.
-
Izlet
Športno društvo Javor iz vasi Javorje nad povirjem reke Temenice je uredilo energijsko pot, ki je vsekakor nekaj posebnega. Poleg zemeljske zdravilne energije je tam tudi izjemno lepo urejena okolica, kjer so zasadili številne zdravilne rastline in zelišča, je zapisal pisatelj in fotograf Primož Hieng v knjigi Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije.
Že od nekdaj so Javorje priljubljena izletniška točka Litijanov. Strnjena vasica (560 m) z župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja leži na lepi prisojni legi pod Javorniškim hribom nad povirjem reke Temenice. Na bližnji 630 metrov visoki Straži so ob turških vpadih zažigali grmade, energijska pot pa je urejena na kraju, kjer je v 4. stoletju pred našim štetjem živelo keltsko pleme.
Kanadska višnja je idealna za vrt
Kanadska sladka višnja je priljubljen križanec med navadno višnjo (Prunus cerasus) in pritlikavo češnjo (Prunus fruticosa). Ta prezimno trdna vrtna posebnost je nizke rasti, podedovala je tudi dobre lastnosti češnje. Odlikujejo jo odpornost proti boleznim, nizka grmičasta rast in bogat pridelek.
Vrtičkarji jo obožujejo zaradi sočnih plodov, ki so slajši od drugih vrst višenj. Je nizke, kompaktne rasti, sladke plodove pa je podedovala po češnji. V višino doseže do dva metra in se grmičasto razrašča. Rastlina brez težav prenese temperature do –30 stopinj Celzija in več. Zelo je priljubljena zaradi izjemne prilagodljivosti na različne vremenske razmere in dobre rodnosti. Sladka višnja carmine jewel nas na leto nagradi z 10 do 12 kg pridelka. Sorta je samooplodna, zato dodatno opraševanje ni potrebno. Zelo privlačno je tudi njeno cvetenje v maju. Za uspešno vzgojo izberite sončno mesto. Večina vrtnih tal ima pH med 6 in 7, in to grmičasti višnji najbolj ustreza. Najbolje raste, če voda ne zastaja v predelu korenin, primerna je tudi za višje lege in majhne vrtove, saj je nizke rasti.
Zakaj se bojimo prenov in prilagoditev?
STANOVANJE
Pomembno je, da čim dlje ostanemo doma med svojimi ali v svojem znanem bivalnem okolju. A je prav, da več govorimo o skrbi za primernost stanovanja, v katerem živimo, tudi za kasnejše obdobje v življenju. Staranje domà in stanovanje v starosti sta postali prepoznavni besedni zvezi, ki počasi prinašata tudi ozaveščanje o pomembnosti skrbi za to, kako kakovostno, kako varno in udobno je življenje starejšega človeka v domačem okolju.
Skupaj s skrbjo za udobno bivanje doma pa mora biti poskrbljeno tudi za različne oblike pomoči na domu in storitve, ki jih starejši lahko uporabljajo in pot do njih obvladajo. Da bi lahko kakovostno živeli, pa je v smislu prilagoditev ali predelav v vsakem stanovanju potrebnih nekaj malih sprememb, lahko tudi nekaj večjih posegov. Pa se zavedamo povezave med nujnimi prilagoditvami in kakovostjo življenja v prihodnje ali trmasto vztrajamo pri starem, čeprav se v resnici mi prilagajamo prostorom in slabi dostopnosti?