Izlet

Ko ne boste vedeli, kaj bi počeli oziroma kaj bi si še ogledali v naši deželici, vas vabim v loke na Dravskem polju oziroma Krajinski park Šturmovci.

Park z nekoliko nenavadnim imenom leži ob sotočju Drave z Dravinjo neposredno ob Ptujskem jezeru in velja za zadnje zavetišče ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, hkrati pa za učinkovit zadrževalnik visokih voda. Dobrih 125 hektarjev veliko območje poplavne ravnice so za krajinski park razglasili leta 1979. Ob tem naj omenim tri zanimivosti: park leži na največjem otoku v Sloveniji (v svojem najboljšem času, v 19. stoletju, je meril v dolžino celo šest kilometrov), Ptujsko jezero je največja odprta vodna površina pri nas, park in jezero pa sta v neposredni bližini Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta.

Pleteni ali kvačkani kvadratki so priljubljen element za sestavljanje raznih izdelkov, lahko so to pregrinjala, blazine, torbice ali oblačila.

Za tole odejico sem uporabila prejo iz mešanice volne in poliakrila, primerno za pletilke debeline 3,5. Kvadratki merijo približno 10 x 10 cm. Končna velikost odejice z robom je 54 x 64 cm.

Material: približno 300 g preje za pletilke debeline 3,5 mm (po eno klopko, tj. 50 g, rumene, oranžne, zelene, turkizne in dve klopki bele barve), pletilke debeline 3,5 mm

Končali so se ledeni možje, pa še vedno vztraja hladno vreme z rednimi padavinami. V tem času pa smo številni na vrtu in v rastlinjakih posadili plodovke. A zaradi vremena jih moramo že zdaj krepiti v boju proti boleznim.

Pri vseh plodovkah smo pozorni na pravilno sajenje, ustrezno medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti. Najobčutljivejši za pojav bolezni je seveda paradižnik. Pri njem tudi izgubimo največ pridelka. Ne glede na sorto paradižnika moramo rastlinam zagotoviti dovolj prostora, na kar moramo biti pozorni že pri sajenju sadik, ki jih sadimo v vrste v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov. K hitrejšemu osuševanju pripomore tudi razdalja med rastlinami, ki naj bo vsaj 70 cm. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti, da zalivamo pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje in da jih ponoči ne zapiramo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 5. julija 2025

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice in Maribor ter Celje, če bo dovolj prijav.

Odhod ob 6.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Peljali se bomo skozi karavanški predor mimo Špitala ob Dravi ( Spitta l an der Drau ) do mesteca Sovodenj ( Gmünd ). Po gorski cesti, kjer nas bo spremljala reka Malta, ki se v dolino spušča v številnih slapovih in brzicah, se bomo povzpeli na 1920 metrov nadmorske višine. Tam se nam bo odprl pogled na umetno  akumulacijsko jezero Kölnbrein, ki z 200 metrov visokim jezom zadržuje 1,5 milijona kubičnih metrov vode.

Poskrbite za setev najboljših sort solat in pri tem ne pozabite na stare slovenske in tradicionalne sorte. Ali ste vedeli, da obstaja solata, ki je polži ne marajo?

Krhkolistne solate canaste polži nimajo tako radi kot druge sorte. Na vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Setve so uspešne tudi v poletni vročini. Canasta je zelo okusna solata, ima rahlo odprto glavo, listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti. Pridelujejo jo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave.

USTVARJALNICA 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Kdo ve, kaj me je v trgovini potegnilo med stojala z oblačili ekstremno velikih konfekcijskih številk. Očitno pa sem se med ženskimi bluzami velikosti XXL in še kakšno črko več  znašla z namenom. Ker sta tam name čakali dve brezrokavni majčki. Prva iz rdeče bombažne čipke. Velika številka in zato veliko kakovostnega materiala ... pravi mali zaklad za ustvarjalne duše.

REPORTAŽA

Mongolija je še vedno pojem za prostranost, za širne in globoke stepe ter gore, prostrano puščavo Gobi in gorovje Altaj, za velika jezera s kristalno čisto vodo. In tudi duha Džingiskana je čutiti, čeprav je ta mogočni vladar zavojeval ozemlja v 13. stoletju.

Moje védenje o Mongoliji je izhajalo iz knjige z naslovom Volčji totem, in čeprav opisuje predvsem Notranjo Mongolijo, ki je danes del Kitajske, mi je razkrila veliko ter globoko skrivnostno povezanost med nomadskim ljudstvom in volkovi. Ko je prijateljica lani začela govoriti o potovanju tja, sem razmišljala, le kako naj se tako zelo daleč odpravimo štirje popotniki, ki smo že obrnili leta čez 60 in celo čez 70, prijateljica pa tudi zelo pogumno obvladuje nekaj kroničnih bolezni. A ravno njen pogum je pripomogel k odločitvi za potovanje.

ZELIŠČNI KOTIČEK

Prednosti, ki jih ponuja glog, so številne, vendar je najbolj znan po svojih učinkih na srčno-žilni in prebavni sistem. Uživanje gloga okrepi srce, saj izboljša črpalno moč, ureja utrip, uravnava tlak in prekrvitev ter rahlo pomirja.

Tinktura iz gloga krepi srce in uravnava srčni utrip, umirja živčni sistem, zmanjšuje stres in izboljša spanje. Pomaga tudi pri starostnih poškodbah, vnetju srčne mišice, poapnenju žil in nervoznih srčnih motnjah. Glog priporočajo za boljši spanec. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, in sicer za nego mastne ali aknaste kože. Cvetovi in plodovi imajo pomirjujoče lastnosti, če jih uporabljamo na vnetih dlesnih.
Listi navadnega gloga (Crataegus) so jajčasti in imajo plitve zareze med deli listne ploskve. Cveti maja in junija, cvetovi so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča. Temnordeči plodovi so okrogle ali jajčaste oblike, veliki šest do deset milimetrov, in imajo dve do tri koščice. Za sušenje nabiramo liste in cvetove, jeseni pa rdeče plodove. Cvetove nabiramo, preden se odprejo, da jim med sušenjem ne odpadejo listi.