DIGITALNI KOTIČEK

Ob čiščenju računalnika ali pametnega telefona se hitro pojavi vprašanje, kam z datotekami, ki jih ne želimo izbrisati, a nam na napravi zasedajo preveč prostora. Odgovor se skriva v oblačnih storitvah. To so posebna orodja, ki nam omogočajo, da svoje fotografije, videoposnetke in dokumente shranimo na varno mesto v tako imenovani oblak.

Oblačne storitve so prostor na internetu za shranjevanje fotografij, dokumentov in drugih datotek. So kot dodatna polica na spletu, kjer lahko shranimo svoje datoteke, jih obdržimo varne in sprostimo prostor na napravah. Ko jih naložimo v oblak, ne zasedajo več prostora na telefonu ali računalniku, ampak so varno shranjene pri ponudniku (Google, Apple, Microsoft …). Najlažje si oblak predstavljamo kot veliko omaro ali predal na spletu. Vanjo spravimo svoje datoteke in do njih dostopamo prek interneta kjer koli – doma, na dopustu ali pri vnukih, in to z različnimi napravami. Brezplačne možnosti zadostujejo za osnovno rabo, tisti z večjimi zbirkami pa lahko posežejo po plačljivih različicah. Prednost oblaka je, da datotek ne izgubimo, tudi če se telefon ali računalnik pokvari – saj so shranjene pri ponudniku in dostopne prek interneta.

Branje je potovanje

Slogan 41. slovenskega knjižnega sejma nakazuje, da bo osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki bo mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Ta se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tokrat dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra. Svojo ponudbo bo predstavilo več kot sto založb in drugih razstavljavcev.

KULTURA      

Petje v pevskih zborih je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljeno. Zborovstvo je še vedno najbolj razširjena oblika ljubiteljske dejavnosti pri nas, ki vključuje 64.000 pevcev v 1900 odraslih pevskih zborih. Med njimi je nekaj posebnega Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki letos slavi svojo stoto obletnico.

Podpredsednico mag. Marjeto Raztresen smo poprosili, da opiše zgodovino zbora. »Prepevati je začel že leta 1920 na Tržaškem. Ustanovili so ga tržaški Slovenci. Zdelo se jim je pomembno, da se ohranja slovenska beseda, in menili, da je to najlažje doseči z glasbo. Žal je bil takrat fašizem zelo močen in po dveh letih je moral zbor prekiniti svoje delovanje. Na pobudo Srečka Kumarja so 1. novembra 1925 ustanovili pevski zbor učiteljev v matični domovini, ključna osebnost pri začetnem razvoju je bil tudi Emil Adamič. Njegovo delovanje je bilo prekinjeno samo med drugo svetovno vojno. Danes ima sedež v Ljubljani, kar je glede na to, da pevci prihajajo iz različnih krajev, najbolj pravično.«

Plevel se pogosto pojavi na gredicah, v travi in celo med tlakovci. Kljub trdovratnosti pa ga lahko uspešno obvladamo brez strupenih pripravkov.

Z rednim okopavanjem in naravnimi zastirkami ga bomo večino zatrli že v kali. Pri nas najpogosteje uporabljamo posušeno travno zastirko, ki ostane po košnji z rotacijsko kosilnico. Zastrta tla imajo številne druge prednosti. Koreninski plevel, kot so regrat, slak, osat, gabez in kislica, redno pobiramo z grede, ko rahljamo tla z ruskimi vilami. Na ta način jih ne sekamo in razmnožujemo. Tako v treh letih močno omejimo slak, še prej pa se znebimo drugega plevela. Ruske vile uporabljamo spomladi, poleti in jeseni, da rahljamo tla in pobiramo koreninski plevel.

Jesen se počasi bliža h koncu in zima že trka na vrata. Sivi in hladni dnevi so kot nalašč za ustvarjanje.

Tokrat sem pripravila idejo za okrasno blazino z zimskim motivom. Zime niso več radodarne s snegom, zato si lahko snežinke pričaramo kar doma. Ledeni kristali, ki jih imenujemo snežinke, so različnih velikosti in oblik. Snežinke lahko ustvarimo v neštetih različnih podobah, jaz sem pripravila štiri.

Motiv snežink lahko uporabimo tudi na prtih, prtičkih, pogrinjkih ali celo kot okraske za praznično okrasje doma. 

Vrt in dom 

V slovenskih gostinskih lokalih smo lani spili 1177 ton kave. Primorski del države pogosteje naroča espresso ali mali kapučino, drugje pa gostje naročajo več bele kave, kapučina ali kave z mlekom. Sicer pa vsak dan po svetu popijemo več kot dve milijardi skodelic kave, največ, tj. kar štiri skodelice na osebo na dan, je spijejo Finci.

V Sloveniji kavo pijemo vsaj od 17. stoletja, saj jo omenja že Valvazor. K nam so jo najverjetneje prinesli tako turški vojaki kot beneški trgovci. V lokalih jo pijemo pripravljeno na italijanski način, torej na osnovi espressa, kar ne pomeni močna kava, temveč je pripravljena tako, da se vroča voda pod pritiskom iztisne skozi fino mleto kavo, in postreženo na dunajski način, se pravi ob mizi – v primerjavi s sosedi Italijani, ki jutranji espresso popijejo kar stoje ob točilnem pultu.

Prihajajo mrzli dnevi, ko bo topla kapa še kako prav prišla. Pa ne le najmlajši, tudi starejši jo bodo veseli.

Kapa z reliefnim vzorcem je enostavna za krojenje, saj njeno velikost določimo že v prvi vrsti, vzorec se ponavlja od tretje vrste naprej in ni treba dodajati in odvzemati petelj.

Velikosti:

24 šibičnih petelj – za dojenčka
26 šibičnih petelj – za otroka
28 šibičnih petelj – za otroka ali žensko
30 šibičnih petelj – za žensko ali moškega
32 šibičnih petelj – za moškega

GREMO NA IZLET

V soboto, 13. decembra 2025

Vstopna mesta: Maribor*, Celje*, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 6.30 pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja proti Salzburgu. Prvi postanek bo ob jezeru Mondsee. Sprehodili se bomo skozi praznično okrašeno mesto in se ustavili pri baročni cerkvi, znani iz filma Moje pesmi, moje sanje, kjer sta se poročila Maria in gospod von Trapp. Naslednji postanek bo v vasi St. Gilgen, ki slovi kot najlepša vasica v regiji. Poimenovali so jo Mozartova vas, čeprav je umetnik ni nikoli obiskal. Znamenitost vasi v tem času je 11-metrska sveča, poleg tega ob obali postavijo še okoli petdeset sveč. Z ladjo se bomo odpeljali po jezeru Wolfgang (Wolfgangsee) do mesta St. Wolfgang. Adventni sejem s kuhanim vinom, punčem in božičnimi dobrotami v tej vasici velja za enega najlepših v Avstriji. V večernih urah se bomo odpravili proti domu.

REPORTAŽA

»Ticket to Gibraltar! Vstopnica za Gibraltar!« je moški, ki po videzu ni prav nič spominjal na uradnega prodajalca česar koli, ogovarjal voznike v koloni vozil, ki se je po polžje premikala proti špansko-gibraltarski meji. Upam, da mu kdo ni nasedel, kajti za vstop v to britansko kolonijo ni treba plačati niti centa, le potni list ali osebno izkaznico je treba pokazati carinikom. Kmalu zatem se turist znajde v drugem svetu – na planetu opic.

V prejšnjem stavku je precej resnice, kajti v Gibraltarju kraljujejo opice. Pa ne kakršne koli, ampak takšne, ki se kot fotomodeli nastavljajo fotografskim objektivom, še raje pa zasledujejo turiste, še posebej, če jim v zameno za poziranje ponudijo kakšen sladek priboljšek.