Knjižnice pod krošnjami

Do sredine septembra bodo ponujale bogat izbor literature za branje na mirnih točkah v trinajstih krajih po Sloveniji: v Ribnici, Rašici, Knežaku, Novi Gorici, Radgoni, Kropi, Novem mestu, Lendavi, Jurovskem Dolu, Vrhniki, Polšniku, Kanalu ob Soči in na Veliki planini. V Ljubljani ima Knjižnica pod krošnjami osem enot, med drugim na Vodnikovi domačiji, v atriju Galerije Škuc, na vrtu Plečnikove hiše in zelenem vrtu Muslimanskega kulturnega centra. Na številnih postojankah so srečanja z avtorji, pogovori in druženja. Velik poudarek vsako leto namenijo kakovostnemu in aktualnemu izboru knjig, ki jih podarijo številne domače založbe, te pa so eden ključnih stebrov projekta. V vsaki enoti so na voljo slikanice za najmlajše, mladinski romani, domače in prevodno leposlovje, stripi in risoromani, humanistika, potopisi, biografije, priročniki in poezija.

O izpolnjenih sanjah

Po dolgih težavnih dneh, dežju, hladu in vetrovih je dan sončen, prijazen. Rahel vetrič kodra mojo lipico. Že dolgo sem odvisna od pogleda skozi okno. Vso lepoto zunaj lahko boža le moj pogled, roke in noge so opravile svoje posle. Vse moje kraljestvo je soba s posteljo in vozičkom ter pogledom skozi okno. Lepi smreki doli na koncu vrta je nevihta odlomila vrh, podobni sva si, obe sva prepuščeni usodi in času, ki je relativen. Poleg osiromašen oreh gosti detla, ki razbija po suhih vejah in ga včasih prepodi veverica, ki hodi iz gozda, teka z veje na vejo, potem se spusti dol in poišče oreh, ga v gobčku odnese na drevo pa s plenom skoči na smreko, z nje na hruško, od tam na tla in izgine v travi na poti v gozd.

POLETNA PRILOGA

V vročih poletnih dneh pogosto razmišljamo, kje bi našli blagodejen hlad in osvežitev v vodi, in hkrati tudi o tem, kje bi obšli gnečo na prepolnih cestah. Za prebivalce osrednje Slovenije je vedno dobra izbira Gradiško jezero blizu Lukovice, le 25 kilometrov oddaljeno od Ljubljane.

Do njega pridemo tako, da avtocesto Ljubljana–Celje zapustimo na izvozu Lukovica, nato sledimo usmerjevalnim tablam za Gradišče oziroma Gradiško jezero. Na voljo je urejeno brezplačno parkirišče, čeprav je običajno gneča večja in avtomobili stojijo tudi vzdolž ceste. Ob njej stoji velika informativna tabla z zemljevidom in opisom zanimivosti v lukoviški občini.

GREMO NA IZLET

V soboto, 23. avgusta 2025

Vstopna mesta: *Maribor, *Celje, Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice

Odhod ob 8. uri pri Hali Tivoli v Ljubljani. Vožnja čez Gorenjsko do Trbiža. Z gondolsko žičnico se bomo povzpeli na Svete Višarje na 1766 metrov nadmorske višine, kjer je leta 1360 neki pastir našel v grmu lesen kip Marije z detetom. Na tem mestu so najprej postavili kapelico, nato cerkev, ki jo krasijo Marijin kip, čudovite freske in barvna okna. Z Višarij se ponuja čudovit razgled na okolico. Po vrnitvi v dolino bo kratek postanek v Trbižu, potem si bomo ogledali Belopeška jezera pod Mangartom. Pot bomo nadaljevali do Planice, kjer je eden najmodernejših nordijskih centrov na svetu, in si ogledali eno največjih skakalnic na svetu. Izlet bomo zaključili v Kranjski Gori, kjer si bomo po želji lahko privoščili kosilo. Domov se bomo vrnili v večernih urah.

V poletnih mesecih, ko je za puloverje in nogavice prevroče, pravi zasvojenci z ročnimi deli ne moremo počivati. Kvačkane kopalke za mlada dekleta so lahko prav prijeten projekt za vmes.

Material: približno 100 g preje, lahko je bombažna, še boljša pa je iz hitro sušečega se sintetičnega materiala (v trgovinah najdemo takega, ki je namenjen prav izdelavi kopalk), kvačka številka 3

Velikost: opisana velikost je XS, če želite večje kopalke, za vsako naslednjo velikost dodajte po en cm (2 verižni petlji) že ob nasnutku, pri nedrčku pa nekaj vrst več, kolikor bo pač potrebno za želeno velikost.

Ni lepšega kot poletno počivanje v hladni senci s kozarcem osvežilne medene limonade in novim ustvarjalnim projektom vezenja.

Že nekaj časa se navdušujem nad japonsko tehniko vezenja, imenovano sashiko. Ta način vezenja se je razvil na Japonskem v 17. stoletju med revnejšim prebivalstvom, ki si ni moglo privoščiti toplih oblačil. Namesto težko dostopnega bombaža so uporabljali platno. Topla oblačila so si izdelovali tako, da so več plasti tkanine položili drugo na drugo in jih sešili skupaj z vezenino sashiko – pogosto geometrijski vzorci, ki so se kasneje razvili v zapletene ornamente. Pri tem so med plastmi tkanin nastajali zračni žepi, ki so predstavljali izolacijo in jih tako greli. Ta tehnika vezenja je bila praktična tudi za popravljanje obrabljenih oblačil, ki so morala služiti še kasnejšim generacijam.

POLETNA PRILOGA

Plaža ob Velenjskem jezeru je sredi junija zasijala v novi podobi. Utrjene poti, klančine, urejene stopnice so le del posodobitve, ki omogoča lažji in varnejši dostop tudi starejšim in gibalno oviranim osebam.

 Velenjska plaža je na osnovi anket, ki jih izvaja RTV Slovenija, že sedem let zapored v samem vrhu najbolje urejenih naravnih kopališč pri nas. In tudi ena bolj obiskanih, lani so našteli več kot 120 tisoč obiskovalcev. Velenjsko jezero je sicer eno največjih jezer v Sloveniji, nastalo pa je kot posledica rudarjenja. »Mestna občina že od leta 2012 sistematično razvija Velenjsko plažo. Zato si bomo prizadevali, da zemljišča, ki so del plaže ali so v njeni neposredni bližini in so še vedno v lasti Premogovnika Velenje, ne bo prišlo v roke špekulantov z zemljišči,« poudarja župan Peter Dermol. »Kot družini prijazna destinacija smo želeli zagotoviti dostop tudi starejšim, gibalno oviranim in invalidom pa tudi mamicam z vozički. Pa ne le do plaže, pač pa tudi do lesenih pomolov, javnih sanitarij in gostinskega lokala,« je dodal.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati preoblikovati staro ali oblikovati novo je med drugim tudi odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za malo ali skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ko sonce premočno sije nanj, ko ga dež predolgo vztrajno spira, se zgodi. Priljubljen raztegljivi ležalnik sčasoma zbledi in ga zaradi neugledne podobe kljub še vedno stabilnemu ogrodju čaka žalosten konec. Že res, najbolj hitro in preprosto bi ga bilo zavreči in se odpraviti v trgovino po novega.

REPORTAŽA

S sestro sva se odločili, da bi mamo Heleno, ki je lani dopolnila devetdeset let in je še vedno v dobri formi, peljali na krajše potovanje v Rim, mesto, ki si ga je vedno želela obiskati. Organizirali sva prevoz in rezervirali hotel. Nekaj dni pred odhodom sva jo vprašali: »Mami, ali si za to, da gremo za tri dni v Rim?« Vesela in presenečena nad idejo je vzkliknila: »Pa pojdimo!«

Zgodaj zjutraj smo se z avtomobilom odpeljale v Trst, parkirale ob železniški postaji in se vkrcale v sodoben rdeč vlak. Nekaj minut čez osmo uro zjutraj smo se odpeljale. Sprva se je vlak na postajah pogosto ustavljal, od Firenc do Rima pa je brzel z 285 kilometri na uro. Med vožnjo smo klepetale, privoščile smo si tudi malico. Kava iz avtomata je bila odlična, videlo se je, da aparat za vsak lonček posebej zmelje kavo. Po šestih urah vožnje smo v Rimu izstopile, vlak pa je nadaljeval vožnjo proti Neaplju.

KULTURA

73. FESTIVAL LJUBLJANA

Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus...