Vrt

Najlepše je vedno skrito, bi lahko rekli tudi za čudovito ptico, ki je že od nekdaj latinsko poimenovana po zlatu – »oriolus«.

Zlato rumena barva samca s črnimi krili se zlije z naravnimi barvami listnatega gozda, zato ga je skoraj nemogoče opaziti. Slišimo lahko le čudovito melodijo svatovsko razpoloženega samca, ki spominja na melodijo flavte. V ljudskem izročilu so ga imenovali tudi »prid po gliv«, ker se začne oglašati v času prve rasti gob. Marsikdo ga pozna tudi pod imenom vuga, ki se je v naših obmejnih krajih s Hrvaško še bolj uveljavilo. To mi je povedala starejša ženska, ki je v Vrbini nabirala mavrah, jaz p sem bil na svojem običajnem nedeljskem fotolovu. Vprašala me je, kaj neki počnem in sem ji povedal, da bi rad slikal kobilarja. Ker seveda ni vedela, katera ptica je to, sem ji jo malo opisal. »Ah, to je pa vuga, ali "prid po gliv". Teh je bilo včasih veliko, pa tudi dapov, tistih s perjanico, ne vidiš več,« je rekla.

Izlet

Tokrat bomo obiskali Koroško, ki ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti, zato si jih je vredno ogledati.

Dravograd leži na rečnih terasah nad obema bregovoma Drave, ob sotočju z Mežo in Mislinjo. Tu je tudi križišče cest med Dravsko in Mežiško dolino ter Slovenjegraško kotlino. Reka Drava ločuje staro trško naselje Podgrad z grajskimi razvalinami od novejšega naselja Meža, povezuje pa ju betonski most. Že v starem veku je bilo tu verjetno stičišče rimskih cest iz Celeie oziroma Petovie v Virunum, glavno mesto rimske province Norik na območju Zollfelda/Gosposvetskega polja na Koroškem. Dravograd je bil največji in najpomembnejši trg v Dravski dolini. Tu sta se razvili trgovina in obrt, za prehod skozi trg in čez reko so pobirali mitnino ter mostnino ali brodarino. Na začetku 18. stoletja so se začele razvijati steklarska, železarska in kasneje kemična industrija.

Kultura

Polovica slovenskega ozemlja je kraškega, zato ni presenetljivo, da je naša podzemna dediščina izjemna. Jamarji so pri nas odkrili že blizu 16 tisoč jam, vedno znova pa odkrivajo nove. Zelo poenostavljeno jih delimo na vodoravne jame in navpična brezna, v njih pa  se skrivajo kapniki, slapovi, jezerca in druga naravna čudesa.

Tisti, ki smo doslej obiskali Postojnsko jamo in morda še katero od manjših turističnih jam, se sprašujemo, kaj jamarje žene v temne globine, med deroče vode in nevarne previse. Zakaj je tako vznemirljivo »riniti tja dol«? »Zato, ker je jamarstvo odkrivanje neraziskanega. Ker so pod zemljo ogromni prostori, kamor še ni stopila človeška noga. In občutek, ko vstopiš v prostor in se zaveš, da tam ni bil še nihče pred tabo, je neverjeten,« odgovarja jamski fotograf Peter Gedei.

Na vrtovih in balkonih naših prednikov so vedno cvetele rože. Naše babice so jih negovale z občutkom in potrpežljivostjo, pogosto brez posebnih pripomočkov, le z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod. Vsaka sadika je imela svojo zgodbo, saj je bila pogosto podarjena ali so si jo izmenjale sosede.

Danes je to veliko bolj preprosto, saj na vrtnarijah najdemo najnovejše sorte rastlin, ki nas vabijo, da z njimi polepšamo terase. Kljub temu nas stare sorte in preizkušene rastline vedno znova prepričajo s trpežnostjo in zanesljivim cvetenjem.

DOM

Pogosto šele ko je res vroče, razmišljamo, kako bi se zavarovali pred pripeko, kako bi ohranili prostore čim bolj hladne ali jih dodatno ohladili. Morda imamo predsodek ali pomislek glede klimatske naprave, a sodobne izvedbe so veliko varčnejše kot starejši tipi, zato ne zavrzimo misli o namestitvi.

Seveda lahko tudi s primernim zračenjem, namestitvijo senčil, zaves in s svojim ravnanjem prispevamo k dobremu počutju v vročih tednih. Zgodaj zjutraj odprimo več oken in vrat ter prezračimo stanovanje s prepihom, nato vse zaprimo in okna zastrimo z zunanjimi senčili. Prepih in naravno kroženje ne preveč vročega zraka sta še vedno dober način za hlajenje prostorov.

GLEDALIŠČE

(TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA

To je nova uprizoritev na odru Šentjakobskega gledališča. Besedilo Marca Camolettija temelji na hitrih menjavah identitet, zapletih in lažeh. Izvrstna komedija se dogaja v odročni hiši, v kateri Štefan namerava preživeti konec tedna z ljubico, medtem ko naj bi žena odpotovala. Da bi imel popoln alibi, povabi prijatelja in naroči kuharico. Načrt se seveda kmalu izjalovi — odrsko dogajanje, polno presenetljivih preobratov, pa v občinstvu povzroča gromek smeh in zabavo. Zasluge za to imajo Aleš Valič kot režiser ter  Janez Usenik, Maja Eržen, Tomaž Cvar, Neja Frbežar, Tina Drobež in Marko Skok Mezopotamsky s svojo igralsko energijo.

Novica, da se bo družini kmalu pridružil najmlajši član, je ena najlepših tako za starše kot stare starše. Čas do njegovega prihoda je poln priprav, od urejanja prostora do izbire oblačil in vseh pripomočkov. Vsak od domačih in prijateljev želi nekaj prispevati.

Za otroka lahko pripravimo nekaj, kar bo ohranil kot spomin na svojo mladost in na ljudi, ki so se teh zgodnjih let z njim najbolj veselili. Med njimi so zagotovo tudi babice in tete, spretne v izdelavi vezenin za prve košare, zibke in posteljice.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Lepo vreme nas vabi na sprehod ali uživanje ob kavi na mestni terasi ali vrtu. Za take priložnosti si lahko nakvačkamo pulover s kratkimi rokavi.

Velikost: 40–42

Potrebujemo: 400 g bombažne preje in kvačko št. 3,5

Izdelava: Kvačkamo verižne petlje, deljive s številom tri, in jih prilagodimo svoji širini. Nadaljujemo z eno vrsto polšibičnih petelj. V drugi vrsti začnemo z vzorcem.

Vzorec: Za novo vrsto naredimo štiri verižne petlje. Spustimo dve verižni petlji in v tretjo naredimo pet dvakrat ovitih šibičnih petelj. Spet spustimo dve verižni petlji in v tretjo petljo naredimo eno dvakrat ovito šibično petljo. Tako izmenično ponavljamo do konca vrste. Končamo z dvakrat ovito šibično petljo.