Nageljni so del ljudske dediščine
Pri Gorenjski turistični zvezi že od leta 2000 poteka akcija Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna in v letu 2013 program izbora za najlepše gorenjske nageljne še nadgradila.
Ljubitelje nageljnov so vsako pomlad povabili na predavanje v katero izmed gorenjskih vrtnarij, kjer so si izmenjali izkušnje in dobili strokovne nasvete o vzgoji in negi nageljnov. Vsako leto je tudi veliko prijav na razpis za priznanje in prejemniki se jih iskreno razveselijo. Z akcijo so pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelji rož pa kupovati in z njimi lepšati svoje domove. Marsikatera gorenjska hiša je okrašena z nageljni, tudi večmetrske balkone, zasajene z nageljni, lahko vidite na Gorenjskem, predvsem...
-
Vsepovsod rožice
Nežne rožice, skrite med zelenimi vejicami, so se ljubko razcvetele na zelenem prtu.
Cvetlični vzorec s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo na želeno velikost. Cvetke in vejice lahko tudi sami sestavimo v privlačen vzorec in ga prerišemo na svileni papir. Vzorec prenesemo na blago tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine in ga skrbno prerišemo.
Za vezenje potrebujemo prejice v rumeni in svetlo rjavi barvi ter v treh odtenkih rdeče in zelene barve.
Lutke, ki čakajo na glas in roko, da jih oživita
Bili so zlati časi lutkarstva, vsaj če govorimo za Gorenjsko v osemdesetih letih, se spominja avtorica razstave Lutke dveh prijateljev Mita Muljavec Uršič, upokojena vzgojiteljica in lutkarica. Zbrala je lutke iz več kot dvajset lutkovnih predstav, ki jih je ustvaril Saša Kump in jih skupaj z njim, pozneje pa tudi samostojno uporabljal Cveto Sever in naslednje generacije kranjskih lutkarjev.
Raznolike in pisane ročne lutke, marionete, ploske lutke, javajke, čisto posebne na dolgem kovinskem »obešalniku«, in tudi takšne iz debelih lesenih kosov na vrvicah … Lahko rečemo, da je bila v več kot petdesetih letih na ogled zgodovina razvoja lutkarstva v Kranju. Razstava v Galeriji Ceneta Avguština je bila enkratna v dvojnem pomenu: zaradi čudovitih barvitih lutk, ki komaj čakajo, da bi jih kdo vzel v roke in bi z igralčevim glasom ponovno zaživele, in zaradi tega, ker se ne bo nikoli več ponovila.
-
Z MOJEGA OKNA
Srečali sta se pred trgovino. Kar dolgo se nista videli in Zdenka se je spraševala, ali tudi Ana pri njej opazi bolj utrujeno sklonjenost hrbta in previdnejši korak, kot je ona sama videla pri sošolki. Ogledalo doma sicer jasno odseva podobo, resnico pa zagledaš šele v podobi vrstnice …
»Greva na kavo?« In sta sedli za mizico ob robu parka in igrišča, v jutranjem miru je tu lepo, ves prostor je na razpolago za klepete upokojencev.
»Kako ti gre?«
»Dobro, jamrala ne bom.«
Pogledali sta se v oči in se nasmejali. Že zdavnaj sta ugotovili, kako so se pogovori kar naenkrat začeli vrteti okoli zdravja. Kolikokrat sta že ponovili odločitev o tarnanju, pa vendar je treba vsaj v obrisih poročati o spremembah – in v življenju upokojencev je kar naprej kakšna sprememba predvsem glede zdravja.
-
Dobre stare viže
Vinko Janežič se je rodil leta 1945 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. V družini je bilo sedem otrok, mama Ana je bila gospodinja, oče Franc pa je znal opravljati najrazličnejša dela. Vsega se je uspešno lotil, tako da sta z mamo, ki je veliko hodila pomagat kmetom in pospravljat v šoli, lahko preživljala tako veliko družino.
Kdaj vas je pa prijelo, da bi igrali domačo glasbo? »Prepeval sem že v šoli, s prvo plačo pa sem si kupil kitaro. Bilo je to leta 1962, ko sem bil trgovski pomočnik. V prvem triu smo se zbrali sami trgovci, igrali smo na kitaro, harmoniko in kontrabas. In ko se je bližal konec leta, so nam dejali, zdaj boste pa igrali. In pred prvim nastopom so nas vprašali, kako se bomo imenovali. Pa se je nekdo oglasil, češ le kaj jih sprašujete, saj so vsi trgovci. In smo postali Trgovci,« pove Vinko o začetku svoje glasbene poti.
S senčenjem uravnavamo temperaturo
Zastiranje oken je eden izmed ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje. Najboljše so klasične rolete ali naoknice na zunanji strani oken. Manj pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije, ki so na notranji strani stekel ali med stekli. Tak ukrep bo malenkost zaščitil pred sončnim sevanjem, vendar ne bo dovolj učinkovit, ker bo vročina že vstopila v prostor.
Žaluzije ali mrežasti roloji, t. i. screen roloji, morajo biti na zunanji strani zato, da preprečijo vdor toplote v prostore. Tako namreč lažje ohranjamo primerno temperaturo v prostoru. Široke kovinske žaluzije na zunanji strani, ki jim rečemo tudi krpanke, so učinkovite, a manj kot rolete. Njihova prednost pa je, da so poleti lahko ves čas spuščene in po želji obračamo lamele glede na želeno svetlobo. Za manj težko delo s spuščanjem in dviganjem takih žaluzij ali klasičnih rolet je smiselno namestiti električno upravljanje.
Leonora je njihov največji eksponat
Marca leta 2003 je zanimanje javnosti vzbudila nenavadna najdba – v Piranskem zalivu so namreč opazili ogromno truplo. Izkazalo se je, da gre za brazdastega kita, ki je verjetno poginil že pred časom, saj je bilo truplo v že zelo slabem stanju. Kiti – razen delfinov vrste velika pliskavka – le redko priplavajo v slovensko morje. Zato je bilo tudi opazovanje živega brazdastega kita le slaba dva meseca pred odkritjem trupla prava atrakcija.
Prav mogoče je, da je šlo za isto žival. Po hitri akciji urejanja birokratskih postopkov je padla odločitev, da kitovi ostanki pripadajo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, tako kot določa uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993.
Kočevarska katedrala v Nemški Loki
Na jugovzhodnem delu Slovenije se razprostira pokrajina z imenom Kočevsko. Skrivnostni gozdovi se kot zelena žametna preproga nemo dvigajo kvišku. Ob pogledu na to bogastvo niti ne slutimo, da skrivajo v sebi bogato zgodovinsko zapuščino. Tukaj so namreč več kot šest stoletij prebivali kočevski Nemci ali Kočevarji.
Z vztrajnostjo in skromnostjo so preživeli na tem edinstvenem jezikovnem in kulturnem otoku, ki se je razprostiral na slabih 900 kvadratnih kilometrih, od dolenjskih obronkov nad Krko na severu do strmih pobočij nad Kolpo na jugu, od belokranjskega roba na vzhodu pa do notranjskega Loškega Potoka. Ob popisu leta 1880 so na tem območju našteli 19.000 prebivalcev, za Nemce se jih je izreklo kar 89 odstotkov.
-
Oh, ti vnuki
Ja, baba, to sem jaz. Baba za mojih osem vnukov in vnukinj. Samo zanje in za nikogar drugega. To ime sem dobila pri prvem vnuku, ki je zdaj že odrasel fant. Ko je začel izgovarjati prve besede, pravzaprav prve zloge, in to je bilo ba-ba-ba ..., so mi rekli: »Tebe kliče!«
Tako sem postala baba in ostala baba. Rada sem baba, čeprav velikokrat slišim pripombe na to besedo, češ da je grda, žaljiva, neustrezna, neprimerna. Vnukinja mi je enkrat povedala, da jo je njena prijateljica ali sošolka spraševala: »A ti tako kličeš svojo babi? A ti to dovoli? A ni užaljena? To je grda beseda, tako se ne reče svoji babici.« In moja vnukinja se je odločila, da me bo klicala »babček«. Nekaj časa je bilo babček sem, babček tja ..., potem pa je pozabila na to in spet sem postala baba.
Koprive za gnojilo in zaščito rastlin
Vas zanima, kako pripraviti odlično domače gnojilo iz kopriv? Ali ste vedeli, da lahko iz njih pripravimo tudi zeliščna pripravka, ki odganjata uši in pršice? Pripravite koprivno prevrelko, hladni izvleček in koprivno brozgo. Tako bodo rastline varne pred ušmi, pršicami in bogato pognojene.
Koprive so na vrtu zelo uporabne. Iz njih lahko pripravimo izvrstno dušično gnojilo. To najlažje naredimo s pomočjo prevrelke, ki jo pripravimo tako, da kilogram svežih kopriv namočimo v desetih litrih vode in dnevno mešamo. Tako preprečimo gnitje koprive in prezračimo tekočino. Uporabimo lahko tudi 150 do 200 gramov suhih zeli in jih namočimo v desetih litrih vode. Večjo posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom, pustimo na soncu toliko časa, dokler se tekočina ne neha peniti in ne potemni. Neprijeten vonj koprivne prevrelke lahko omilimo s kameno moko ali baldrijanovim izvlečkom. Koprivno prevrelko pred uporabo redčimo v razmerju 1 : 10. Uporabljamo jo kot tekoče gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, poleg tega pa še nekaj kalcija in kalija. Zalivamo po tleh in tako pognojimo rastlino ter okrepimo koreninski sistem.
