Robotek iz pločevine je igrača iz časa po letu 1950. Odraža strahove in želje časa, ko se je med velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo odvijala zagrizena tekma za vesolje.

V današnjem času si težko predstavljamo, kako je bilo v letih po drugi svetovni vojni, ko ni bilo hladilnikov, ko je bilo treba ročne ure redno navijati, perilo pa kuhati in prati na roke. Zato težko razumemo, kako zelo so ljudi navduševale tehnične novosti, ki so v samo dveh desetletjih po drugi svetovni vojni precej spremenile vsakdanje življenje ljudi. Sanje o robotu, ki bo kmalu namesto nas opravljal naše vsakdanje naloge, so se zdele resničnost bližnje prihodnosti. Zdelo se je, da bodo roboti prevzeli dolgočasne naloge, mi pa bomo zato postali ustvarjalnejši, produktivnejši in bogatejši na drugih področjih.

Kam zdaj?

Za trenutek sem obstala med vrati, malo zaradi zadrege, malo pa me je zmedel pogled na prostor, ves temačen in mrk, kot da bi se svetloba umaknila iz njega.

Tudi Miha je obstal, s cigareto v levici in vžigalnikom v desnici ter odprtimi usti, odrevenel, začuden. Zavrtal je vame s pogledom, polnim osuplosti. Zdaj zdaj mu bo cigareta padla iz rok, sem pomislila. Ni mu.

Seveda me je spoznal. »Tebe pa res nisem pričakoval,« mu je presenečeno zdrsnilo z ustnic.

Je bilo treba poudariti TEBE? Jasno, da me ni pričakoval. Toda ali je sploh koga pričakoval v tem zatohlem, zanikrnem brlogu, prežetim z dimom in vonjem po starem?

Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali Cankar naših dni. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Predstavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.

Združenje turističnih vodnikov Slovenije (ZTVS) ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, ki je 21. februarja, že vrsto let organizira brezplačna vodenja po vsej Sloveniji. Če vodenja zaradi koronavirusa tako kot lani ne bodo mogoča v živo, jih bodo izpeljali prek videopovezave.

Izzive tega dinamičnega poklica nam je predstavila predsednica združenja Dunja Bohorič. Ko je leta 2020 kot dolgoletna turistična vodnica prevzela predsedovanje ZTVS, se je zavedala, da je za uspešno delo potrebnega veliko osebnega angažiranja: »Vodniki za to nimajo dovolj časa in moči, saj so zaposleni z vodenjem, sama pa imam zdaj kot upokojenka več časa.« Turistično vodenje ji je v veselje, hkrati pa ji prinese dodatni zaslužek, ki ji omogoči kakšno daljše potovanje, pove sogovornica.

Toskana, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih dežel med turisti, je po velikosti primerljiva s Slovenijo, razdalje med posameznimi mesteci so majhne. Kraje so v zgodovini zaznamovali nenehni boji za premoč med Sieno in Firencami, kar kaže, da so v tej mili pokrajini živeli bojeviti ljudje. Firence so danes deželna prestolnica in hkrati najbolj poseljeno toskansko mesto.

Ta del spada med najmanj deževna italijanska območja, pa vendar smo doživeli tudi dež. Zato se takrat, ko smo prispeli v Firence, nismo najprej odpravili na ploščad Piazza Michelangelo (Michelangelov trg), od koder je najlepša mestna panorama in kamor po navadi najprej romajo vsi obiskovalci. Avtobus smo pustili na parkirišču daleč v predmestju, sicer bi šofer za vstop v center mesta plačal 400 evrov. Odpravili smo se na tramvaj T2, ki nas je za 3,5 evra popeljal 13 postaj do mestnega središča. Peščica Slovencev in Italijanov ter množica Južnih Korejcev smo se stiskali kot sardine. Vsi smo izstopili na glavni postaji Alamani.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ko se tunika brez rokavov spremeni v obleko z rokavi

Februar že diši po pomladi in tudi v garderobo se bodo začela vabiti lahkotnejša oblačila. Barvita, cvetoča, optimistična. Stara tunika brez rokavov v pikastem vzorcu, ki smo jo morda nosili ali smo jo še nameravali nositi s hlačami in praktičnimi puliji oziroma bluzami, lahko le z malo šiviljskega znanja zablesti v povsem novi podobi. Kot romantična obleka. Dokupimo blago ustrezne debeline in kakovosti z vselej priljubljenim drobnim cvetličnim vzorcem, ki se barvno sklada s tuniko. Ukrojimo rokave, tuniko pa podaljšamo in jo spremenimo v obleko z naborkom, toliko širokim, kolikor pač želite, da bo obleka dolga. Seveda lahko tudi pod to obleko, ki sega sicer do kolen ali do sredine meč, nosite pajkice, kar je letos še posebej modna naveza.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

V šestem stoletju je bila podoba Dolenjske dokaj nenavadna in spremenljiva. Po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva je Bizanc, vzhodni, še preostali del nekoč močnega imperija, poskušal razširiti svoje meje tudi na ozemlje nekdanjega zahodnega dela cesarstva. Z različnimi germanskimi ljudstvi, ki so iz Podonavja prodirala proti zahodu, je sklepal zavezništva, s katerimi so v imenu Bizanca tako Vzhodni Goti kot kasneje Langobardi zasedli tudi nekatere predele slovenskega ozemlja.