Angelski sij je reševal vojake
Iz zgodovine
Med ameriško državljansko vojno je bila bitka za Shiloh na jugozahodu ameriške zvezne države Tennessee ena najbolj krvavih, čeprav je potekala le dva dni, in sicer od 6. do 8. aprila 1862. Zaznamovalo je ni le veliko število žrtev, temveč tudi takrat nepojasnjen pojav, modrikasta svetloba, ki se je pojavljala na ranah vojakov in po pričevanju očividcev marsikaterim rešila življenje. Ali je šlo za privide, resnični čudež ali pa razložljiv pojav je ostala skrivnost poldrugo stoletje.
Na močvirnem območju v bližini mesta Pittsburg Landing ob reki Tennessee so bili na eni strani unionisti, vojaki severnega dela Združenih držav Amerike, ki se jim je pridružilo na tisoče potomcev afriških sužnjev, poimenovanih bivolji vojaki (buffalo soldiers). Številčno vojsko s 67.000 vojaki sta vodila general Ulysses S. Grant in don Carlos Buell. Nasproti jim je stala vojska konfederacije ameriških južnih držav pod vodstvom generala Alberta Sidneyja Johnstona. 45.000 vojakov je bilo slabše oboroženih od nasprotnikov in pretežno neizkušenih v vojskovanju. To je bil najhujši spopad v dotedanji vojni, saj je bilo v dveh dneh ubitih okoli 3500 vojakov in ranjenih okoli 16.000, med katerimi so marsikateri zaradi neustrezno oskrbovanih ran kmalu umrli. Okoli 3000 vojakov je bilo pogrešanih ali so končali v ujetništvu.
Vse v dobro sladkornih bolnikov
Spoznajmo jih
Ko omenimo Darjo Lovšin, marsikdo vzklikne: »O, njo pa poznam!« Glede na to, da je v Sloveniji okoli 200 tisoč diabetikov, je to kar razumljivo, saj je ustanoviteljica in dolgoletna direktorica zavoda Diabetes. Že od leta 1995 se posveča sladkorni bolezni, v tem času pa je število diabetikov v svetu nenehno naraščalo do današnje pol milijarde bolnikov.
V Evropi in Sloveniji se je naraščanje sicer nekoliko umirilo. Lahko rečemo, da tudi zato, ker je v reviji Dita, ki jo je urejala vrsto let, ozaveščala diabetike in njihove svojce o zdravem načinu življenja, skrbela za dragocene informacije in spremljala novosti na področju zdravljenja in preprečevanja diabetesa. Njene kuharske knjige so za obvladovanje diabetesa dragoceno vodilo. Leta 2007 je v Velikem kuharskem vodniku za diabetike prva pri nas združila kuharsko veščino s strokovnim znanjem o vplivu hrane na krvni sladkor.
Vizija Rudolfa Maistra: vsi Slovenci v eni državi
»Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prevzemam vojaško poveljstvo nad vso Spodnjo Štajersko,« je drzno in kljub nasprotovanju tedanje slovenske in nemške vlade oznanil general Rudolf Maister ter 23. novembra 1918 s svojimi 4000 vojaki in 200 častniki – prvo redno slovensko vojsko s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem – razorožil zadnje enote nemške vojske v Mariboru.
Na ta dogodek nas vsako leto spomni državni praznik – dan Rudolfa Maistra. Letošnje leto pa je vlada razglasila kar za leto generala Rudolfa Maistra, saj praznujemo 150. obletnico njegovega rojstva (29. marca 1874) in 90. obletnico njegove smrti (26. julija 1934). General je bil v svoji narodni zavesti zavzet, trmast in tudi samovoljen. In prav tem njegovim lastnostim se lahko zahvalimo, da sta Štajerska ter del Koroške in Primorske danes v mejah današnje države.
-
NA OBISKU PRI NAROČNICI
Z Marino Drolc, po domače Purgarjevo, iz Motnika se dolgo poznava, saj je naročnica Vzajemnosti že 23 let. V objavo je pošiljala prispevke in stare fotografije, pogosto sva klepetali na izletih in raznih dogodkih. Pa vendar sem marsikaj o njej izvedela šele ob pogovoru za ta prispevek, čeprav je pripoved pogosto zapeljala v spomine na starše ter brata in sestro, raje kot pa bi govorila o sebi.
Drolčevi so bili izjemno povezana družina, zelo vpeta v kulturno in siceršnje dogajanje Motnika, zadnjega naselja v kamniški občini v Tuhinjski dolini. »Naš oče Franc je bil spoštovan mož, bil je vodja motniškega krajevnega urada in matičar. Skoraj 40 let je vodil Prosvetno društvo Motnik, pravzaprav je organiziral krajevno kulturno življenje. Na oder je postavil čez petdeset gledaliških predstav, bil je režiser, igralec, masker, vsi otroci smo igrali v predstavah.
Razvedrilo, ki popestri življenje
Spoznajte jih
Glasba Beatlesov, Rolling Stonesov in drugih rokerjev je kriva, da se je leta 1966 na podstrešju železniške postaje na Ptuju rodil rokovski bend Extremi. Študij je člane razdružil, pred desetimi leti pa se je zbrala nova zasedba, ki še vedno nažiga rok.
Skupino Extremi so ustanovili Joco Tarbuk, Andrej Koter, Ivo Skočir - Džim, Drago Vlah - Satchmo in Vlado Knez - Henri. Opremo so ob finančni podpori staršev pretežno »prešvercali« iz Avstrije in Italije. »Prvi koncert smo imeli za novo leto na ptujskem gradu, nato pa še na gradu Borl, v Slovenski Bistrici in seveda na Ptuju … Vstopnino smo porabili za skromno večerjo, kakšne sardelice smo si lahko privoščili,« pripoveduje Joco in doda, da so zadnjič igrali v Tribunju pri Vodicah, kjer je skupina dokončno razpadla. Skupaj so bili tri leta, po gimnaziji so odšli na študij, kjer sta Joco in Henri v študentskem domu v Ljubljani igrala z danes legendarnim Dragom Mislejem - Mefom.
Aleksandrinke moramo videti v najsvetlejši luči
Iz zgodovine
Ko so v Prvačini v začetku lanskega novembra odprli prenovljeno Hišo aleksandrink, so čustva preplavila marsikoga. Med njimi najbolj potomce žena, ki so v 19. in začetku 20. stoletja odhajale po zaslužek kot dojilje, kuharice, sobarice, varuške, hišne pomočnice in guvernante v Aleksandrijo in druga egiptovska mesta.
Mestni občini Nova Gorica je v sodelovanju z Društvom za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Regijsko razvojno agencijo severne Primorske po večletnih prizadevanjih le uspelo izvesti prvo obsežnejšo fazo obnove stavbe. Hiša v Prvačini 173 je že dolgo evidentirana kot muzej in je namenjena prikazu bivanjske kulture aleksandrink in dokumentov ter predmetov iz njihovega časa. A stavbo je pošteno načel zob časa. Ko je mestna občina kot lastnica pridobila del sredstev v višini 61.
Prebivalci te kostelske vasi so nekdaj tudi krošnjarili
ODSTRTE PODOBE – BANJA LOKA
Majhna vas s štiridesetimi prebivalci je eno večjih naselij v občini Kostel, ustanovljeni leta 1998. Razprostira se na planoti nad dolino reke Kolpe, ob cesti Kočevje–Petrina. Njena okolica je močno zakrasela in vrtačasta. V približno sto letih, ki jih zajemata objavljeni stari krajevni razglednici, se tako v Banji Loki kot tudi v občini s 54 naselji število prebivalcev nenehno zmanjšuje. Tako je bil lani Kostel občina z najstarejšim prebivalstvom v državi, povprečna starost je znašala 52,1 leta. »Na panoramski fotografiji, posneti iz Kaptola proti jugu, vidimo v ozadju hrvaško hribovje. Ob levem robu stoji župnijska cerkev sv. Jakoba iz 18. stoletja, desno od nje pa je središče vasi, kjer je tudi domačija mojega očeta Antona. Na njej sem v mladosti med počitnicami pri stričevi družini pomagal tudi pri kmečkih opravilih,« se spominja 77-letni upokojeni grafik in filatelist Janko Štampfl.
Nikoli ni prepozno! Za nikogar
Športni veterani: Miran Vodovnik
Eden naših najboljših atletov – in še vedno rekorder v suvanju krogle – je že dobrih deset let v športni penziji. Vendar še vedno miga v svojem fitnes centru, trenira mlade, poleg vsega pa poje.
Miran Vodovnik je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, vmes dosegal vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih suvališčih krogle, nato pa so prišle – poškodbe. In moral je reči zbogom kraljici športov. Vendar z njo ni prekinil stikov. Odprl je fitnes center, mu nadel ime Jeti, po vzdevku, ki mu ga je še v mladinski sekciji zaradi postave in kilaže (140-150-160 kg) nadel njegov trener Brežičan Vlado Kevo. Miran hudomušno doda, da imajo tako pač zdaj svojega jetija tudi v Oplotnici in ga res nima smisla iskati na Himalaji.
Od aleluje do čokoladnih jajčk
Simbolika velike noči je po vsem svetu enaka, se pa običaji nekoliko razlikujejo. Marsikje se je še iz predkrščanskih časov obdržala navada kurjenja kresov kot pozdrav pomladi. Najstarejši in največji krščanski praznik namreč praznujemo v nedeljo po prvi pomladni polni luni.
Pred veliko nočjo so gospodinje skrbno pospravile hišo, tisti, ki so imeli strgano oblačilo, pa so lahko upali na novo. Priprave za praznik, ko se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja, se začnejo že teden prej na tako imenovano cvetno nedeljo. V Sloveniji so poleg barvanja pirhov tradicionalne velikonočne butare, spletene iz raznovrstnega zelenja. Posebne so ljubljanske butarice, saj so izdelane iz pobarvanih lesnih oblancev. Butare veljajo za zaščitnice doma pred točo, strelo, požarom, nesrečo, boleznimi, tatovi … Z njimi se verniki spominjajo slavnostnega prihoda Jezusa v Jeruzalem, pred katerega so ljudje polagali oljčne veje.
