Oče Maratona Franja in številnih domislic
Spoznajte ga
Tone Fornezzi Tof, novinar, športnik, urednik, popotnik, satirik in še marsikaj, v Nedeljskem dnevniku že 52 let sam ustvarja rubriko Butiq. »Samo dvakrat ni izšla; enkrat je zamujalo letalo iz Afrike in enkrat je urednik besedilo založil.« Energije mu ne zmanjka, zdravje pa mu tudi služi, a sam pravi, da moraš za to kondicijo vsak dan narediti nekaj zase in za druge.
Bil je na vseh celinah sveta. Tudi v Afriki je pod Atlasom tekel na smučeh. Rad se spomni 90-kilometrskega teka na smučeh Wasaloped na Švedskem. »Dvanajst nas je bilo v skupini. Po 70 kilometrih sem imel veliko krizo, da sem komaj hodil, a ko sem popil slano čisto juho, sem bil kot prerojen. To mi je dalo pospešek in šel sem naprej kot raketa.« Potem se nasmehne, ko se spomni, kako sta šla s pokojnim kolegom Tomom Pleterskim na Grenlandijo. Do Švedske vseskozi z mopedom, nato z ladjo na Irsko, potem z ribiško ladjo do Grenlandije.
Potres leta 1895 botroval nastanku novega naselja
ODSTRTE PODOBE – ROŽNA DOLINA, LJUBLJANA
Ljubljanska četrt Rožna dolina leži zahodno od ožjega središča mesta, med železniško progo Ljubljana–Sežana in Rožnikom ter parkom Tivoli in potokom Glinščica. Poleg prevladujočih individualnih stanovanjskih hiš so tu tudi študentsko naselje, Vila Podrožnik, protokolarni objekt Vlade RS, in nekaj drugih vil, Biotehniška fakulteta ter več diplomatskih rezidenc. Ceste so označene z rimskimi številkami: tiste, ki tečejo vzporedno z železnico, z II do XII, od železnice proti Rožniku pa z I do XXI. »Ob zadnji rožnodolski cesti so moji starši – oba sta bila zaposlena pri železnici – hišo (dvojčka) gradili v okviru Zadruge za izgradnjo stanovanjskih hiš Železničar, vanjo pa smo se vselili leta 1963,« je dejal 71-letni Andrej Golob, upokojeni referent za izvajanje pokojninskega zavarovanja na OE Ljubljana ZPIZ Slovenije.
Avtomobilizem ima še vedno v srcu
ŠPORTNI VETERANI
Poznava se že dolgo. In po spletu srečnih okoliščin sem bil poleg enega njegovih največjih uspehov in tudi slovenskega avtomobilističnega športa nasploh, in sicer ko je Matjaž Tomlje pred tremi desetletji osvojil bronasto kolajno na legendarni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa.
Matjaž Tomlje, ki prihaja iz Dolenjskih Toplic, je bil aktiven voznik dobrih deset let. Poleg vsega, kar je povezanega z motošportom (med drugim je vozil tudi na gorskih dirkah in testiral celo formulo 1 ter dvakrat organiziral salon najhitrejših avtomobilov sveta v Ljubljani), se lahko pohvali tudi s tem, da je pri nas in na Hrvaškem razširil blagovno znamko Walter Wolf, pri čemer je v 35 letih s promocijo kolonjske vode in penine naredil rekordne tri milijarde evrov prometa.
Gostilno vodi že šesti rod žensk
Iz roda v rod
Gostilna pri Kuklju v Velikih Laščah je ena najstarejših še delujočih slovenskih gostiln. Omenjena je bila že leta 1778, po domače pa so ji rekli Pri Žlindrovih. Leta 1790 pa je že imenovala Gostilna pri Kuklju. Bila je v sklopu velike kmetije in pekarije, vodil pa jo je Jakob Srpan. Ker ni imel potomcev, je gostilno podaril nečakinji Lojzki Mihelčič in vse od takrat jo vodijo ženske.
Margareta, naša sogovornica, je že šesti rod žensk: »Še danes goste postrežemo s telerflajšem, govedino iz juhe v obliki mesnega zavitka, čez katerega prelijemo juho. Pa tudi z ajmohti oziroma obarami, pisanim kruhom, raznimi vrstami štrukljev, še zlasti so znani gluhi štruklji. In še bi lahko naštevala jedi po receptih moje prababice Lojzke, ki pa so seveda prilagojeni sodobnemu času.«
-
Pri naročnici
Kako se kot stanovalca doma starejših počutita človeka, po izobrazbi socialna delavca, ki sta se večino svoje delovne dobe srečevala s temi ustanovami v teoriji in praksi? Zakonca Vida Milošević Arnold in Rade Milošević namreč od poletja 2020 bivata v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani.
Da bosta starost preživela v enem izmed domov starejših, sta se odločila že dolgo pred upokojitvijo. Dokler jima je zdravje dopuščalo, sta se ukvarjala z različnimi dejavnostmi, med drugim sta štiri leta preživela v Kambodži, kjer sta pomagala hčerki voditi turistični center. »To je bila po upokojitvi za naju zelo zanimiva izkušnja, povsem drug svet, druga mentaliteta, naučila sva se veliko novega,« pripoveduje Vida Milošević Arnold, ki je bila vso svojo poklicno pot tesno vpeta v mednarodno okolje, tudi specializacijo za supervizijo v...
S srčnostjo za srca tistih, ki jo potrebujejo
Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli šest do sedem odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo domov iz bolnišnice in zdravilišča, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Alenka Babič.
O državicah, ki bi to rade bile
Iz zgodovine
Zdi se, da zametki državnosti sodijo prav v zibelko civilizacije. Ljudje smo prav kmalu ugotovili, da ima posameznik bistveno večje možnosti za preživetje v skupini, kot pa da se sam prebija skozi sovražno okolje.
V Mezopotamiji so ohlapne rodovne in plemenske skupnosti pred petimi tisočletji prerasle v mestne državice. Iz mestnih držav, ki so, kot ime pove, obsegale posamezne naselbine, smo prišli do nacionalnih držav in imperijev, ki so dostikrat obsegali precejšen del zemeljske oble. Številne od teh držav so izginile v pozabi zgodovine, druge obstajajo še danes.
Prostovoljec z veliko začetnico
Spoznajte jih
Če bi Dušana Mikca opisali z eno samo besedo, bi bila na prvem mestu beseda prostovoljec. Je predsednik treh društev v dveh občinah in vsa temeljijo na prostovoljnem delu.
Rodil se je 27. novembra 1949 v Sadinji vasi nad Dvorom. Že v žužemberški osnovni šoli se je seznanil s prvo ljubeznijo – fotografiranjem kot tudi z osnovami elektrike in njenimi zakonitostmi, ki so mu vnesle nemir in jo je že kot otrok z marsikaterimi poizkusi uporabil v realnem življenju. Šport ga je spremljal vso mladost, med vajeniško dobo kleparja in kasneje na srednji šoli za prometnega tehnika v Ljubljani. Še kot mladenič je rad smučal, tekmoval v orodni telovadbi in zmagoval v smučarskih skokih, ki so mu najljubši. Pri Triglavu je treniral judo, kot član mladinske kolesarske ekipe Rog pa je sodeloval na številnih kolesarskih dirkah. Kar 38 let delovne dobe je bil v podjetju Gorjanci v Straži, sprva voznik tovornega vozila, potem prometnik v Ljubljani in Straži, referent za civilno zaščito, urednik glasila, nato prometnik, informator, blagajnik in kontrolor v avtobusnem prometu.
-
NOSTALGIJA
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je še dogajalo pred pol stoletja. Nekaj dogodkov iz aprila 1974.
Švedska glasbena skupina ABBA je s pesmijo Waterloo zmagala na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki je potekalo v Veliki Britaniji. Jugoslavijo je zastopala Korni grupa, ki je zasedla 12. mesto.
Hotelsko podjetje Ilirija je v pasaži Maximarketa v Ljubljani odprlo picerijo Parma, prvo pravo picerijo v takratni Jugoslaviji, ki še obratuje in ima še vedno v ponudbi kultno »ilirijo z jajcem« in borovničev sok.
-
Spoznajte jih
Čeprav je Roman Planko od nekdaj rad čečkal po papirju, se je risanja in slikanja zares lotil šele leta 1995, ko so mu pastelne barvice kupili kolegi v službi. V teh desetletjih je talent nadgradil z znanjem in izkušnjami, predvsem pa se je izmojstril v slikanju akvarelov.
Ena izmed najstarejših pa tudi zahtevnejših slikarskih tehnik mu je najljubša. »V njej lahko slikam sproščeno, pomemben element pa je tudi voda,« prizna sogovornik, ki je bil po poklicu elektrotehnik, zdaj pa je že precej let upokojen. Voda v vseh oblikah je poleg krajine in rož pogost motiv njegovih slik. Posebej so mu pri srcu vrtnice, zadnja leta tudi maki, s katerimi žanje nemalo občudovanja. Lahko se pohvali, da je eden njegovih motivov v kar 39 državah. Na mednarodnem bienalu akvarela malega formata Mini Castra leta 2020 so namreč udeleženci prejeli set barvic v lični embalaži z motivom Plankovih makov. Bienale se odvija v sklopu mednarodnega srečanja akvarelistov, ki poteka vsak konec avgusta v Ajdovščini in se ga udeleži po dvesto slikarjev od vsepovsod, ki dva dni ustvarjajo na ekstemporu v Vipavskem Križu. Lani je na primer strokovna žirija izmed prijavljenih izbrala dela 163 avtorjev iz 36 držav.
