Iz roda v rod

Na letošnji podelitvi priznanj za kakovost in odličnost Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije sta bila v ospredju dva Petra Slatnarja iz Cerkelj na Gorenjskem – oče in sin, oba strojnika. Oče Peter je prejel naziv najstarejšega obrtnika leta, saj je dejaven že vse od leta 1972, sin Peter ml. pa je bil nominiran za obrtnika leta.

Kot je dejal Peter ml. na prireditvi, je bil že stari ata »neke vrste obrtnik, za njim je na obrtniško pot stopil oče, sam jo skušam nadgraditi in se veselim že novega rodu, ki že stopa v te vode«. Od leta 2016 nas domači in tuji orli in orlice razveseljujejo s Slatnarjevimi smučmi. Peter Slatnar ml., nekoč tudi sam skakalec, je začel proizvodnjo smuči potem, ko jo je opustil Elan. Njegove smučke so že v startu uporabljali številni vrhunski tekmovalci, tudi oba zmagovalca zadnje Elanove sezone 2015/16 svetovnega pokala – Peter Prevc in Sara Takanaši.

ŠPORTNI VETERANI: RUDI HITI

»Drsanje je zelo zdrav šport,« pravi hokejska legenda Rudi Hiti, ki jo po opravkih najraje mahne s kolesom. Njegovo ime je sinonim za hokejsko odličnost, njegova športna zapuščina pa pravcati priročnik za prihodnje generacije.

V maju poteka svetovno prvenstvo elitne hokejske skupine, kjer bo sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Enega najboljših slovenskih (in jugoslovanskih) hokejistov vseh časov vprašam, kako bi se utegnila odrezati. »Skupina A je elitna skupina, v kateri igrajo res najboljši hokejisti. Kako bo? Vse je v glavah. Bomo videli. Vse je mogoče, nekaj možnosti za obstanek v eliti pa fantje zagotovo imajo,« odgovori sogovornik, ki bo letos dopolnil 79 let.

SPOZNAJTE JIH

Mača, kot jo kličejo domači, je bila vse življenje učiteljica. Ta poklic je bil zanjo poslanstvo. Je tudi pesnica, pisateljica, zeliščarica in človek, ki v vsakem vidi dobro. Verjame, da lahko vsak korak ustvari nove cilje, za katere je vredno živeti. V Domu starostnikov Slovenj Gradec, kjer zaradi bolezni živi zadnjih pet let, pod njenim mentorstvom izdelujejo kreme iz zdravilnih rastlin, ki jih nabirajo stanovalci.

Prvo leto življenja je po maminem pripovedovanju preživela v celjskem   dečjem domu, začne Marija Koritnik, poročena Bezjak. Rodila se je v Loki pri Zidanem Mostu pred skoraj osemdesetimi leti kot nezakonski otrok. Mama je bila na prisilnem delu na Kočevskem, zato je Marija odraščala v rejniški družini Angele Traven. »Ko sem imela pet let, so me dali k maminim staršem v Čelovnik nad Radečami.« Iz tistega obdobja ima lepe spomine. Mama, kot je pravila stari mami, jo je vpeljala v spoznavanje divjih in vrtnih rastlin.

SPOZNAJTE JIH

Čevljarstvo, nekoč cenjena in nepogrešljiva obrt, se spopada z resnimi izzivi. Iz dolgoletnih izkušenj nam 93-letni koprski čevljar Ignacij Dominić pove, da so čevlji, ki jih danes ljudje prinesejo v popravilo, izdelani iz cenenih materialov, kot sta umetno usnje in plastika, tankih podplatov in lepljenih spojev, ki se hitro uničijo.

Včasih je bilo drugače. »Čevelj je bil zasnovan tako, da ga je bilo mogoče znova in znova popravljati. Danes pa so podplati iz pene, zgornji deli iz slabega umetnega usnja in šivi le za okras. Čevelj preprosto razpade, še preden ga lahko popravimo,« ugotavlja Ignacij Dominić, ki ima svojo delavnico ob vratih Muda v Kopru. »Takšni materiali so pogosto nepopravljivi ali zahtevajo več dela in stroškov, kot je njihova dejanska vrednost.« Pravi, da večinoma dobi v popravilo čevlje, superge, torbice in nahrbtnike. Njegov sloves dobrega čevljarja se je razširil tudi čez mejo, saj ima stranke celo iz Trsta. Največkrat mora zalepiti kakovostnejšo gumo na obutev, predvsem na pete. »Najlažje in najhitrejše je zamenjati gumo na ženskih petkah ali kaj zašiti,« pojasni. V preteklosti je bila na petkah ženskih čevljev kakovostna mehka in nedrseča guma, zdaj pa je na večini obutve trda plastika, zaradi katere ženske pri hoji tvegajo tudi kakšen boleč zdrs.

SPOZNAJTE JIH

V Šempetru v Savinjski dolini, kjer se lahko pohvalijo z dvema izjemnima turističnima zanimivostma, tj. naravnim biserom Jamo Pekel in veličastnim kulturnim spomenikom antičnim parkom, ki je spomenik državnega pomena, živi tudi Tomaž Pečnik, svojstveni ustvarjalec maket letal in ladij.

Njegova hiša je polna maket. Te odražajo njegovo veliko ljubezen tako do letal kot do ladij, ki so zaznamovale zgodovino v zadnjih sto letih in več, še posebej pa v drugi svetovni vojni. Posebnost vseh teh maket je, da so izdelane ročno iz smrekovega lesa ter pobarvane in porisane tako, da so videti resnične, seveda v mnogo zmanjšanem merilu. Kaj zna in zmore Tomaž ustvarjati, marsikdo ni vedel do lanske razstave v Šempetru, s katero je obogatil tradicionalno čajanko KD Grifon. Takrat sem ga spoznal tudi jaz in ga nedolgo nazaj obiskal na njegovem domu, kjer sva podrobneje spregovorila o tem njegovem ustvarjalnem delu, ki ga navdušuje in veseli že od otroštva.

ŠPORTNI VETERANI: PRIMOŽ ČERIN

»Ukvarjanje s športom mi je pomagalo, da se je telo lažje in hitreje odzvalo na bolezen,« pravi Primož Čerin, naš prvi profesionalni kolesar, ki je kolesaril na Tour de France in trikrat na Giro d'Italia.

Kolesarske steze so – vsaj v lepih dneh – že polne kolesarjev. Navsezadnje sta sezono s svojimi ekipami začela tudi najboljša slovenska kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Na kolo je skočil tudi Primož Čerin, drugi Slovenec, ki je nastopil na dirki po Franciji, in prvi, ki je francosko pentljo zaključil. Pred njim je bil Franc Abulnar, ki je leta 1936 na dirki odstopil na deveti etapi. »Lani sem prekolesaril tisoč kilometrov, letos načrtujem, da jih bom dva tisoč, v glavo sem si vtepel, da jih bom morda že prihodnje leto ali nekoliko...

ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA-GALJEVICA

»Mestni predel Galjevica, ki spada v Četrtno skupnost Rudnik, leži na obrobju Ljubljanskega barja in na severu sega do dolenjske železnice, onkraj katere je Rakovnik, na jugu pa do Jurčkove ceste, kjer se začenja Ilovica. Znotraj tega območja je ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja nastalo manjše istoimensko delavsko naselje,« pove 76-letni upokojeni ekonomist Janez Pavšek, ki je prvih 23 let živel v hiši na naslovu Galjevica 57. Začetek delavskega naselja je najtesneje povezan s stanovanjsko krizo v Ljubljani po prvi svetovni vojni, ko...

IZ RODA V ROD 

Družina Vremšak s svojo glasbeno dejavnostjo ni oplemenitila le mesta Kamnik, od koder izvira, temveč kar celotni slovenski prostor. O tej izjemni glasbeni rodbini smo se pogovarjali z gospo Rozalijo, upokojeno učiteljico in ženo pokojnega skladatelja, pedagoga in zborovodje Sama Vremšaka, ter z njegovima hčerko Vladko in vnukinjo Nušo.

Ko se je Alojzij Vremšak (1852–1904) iz Novega mesta preselil v Kamnik, kjer se je zaposlil kot občinski tajnik, se je dejavno vključil v družbeno življenje. Leta 1982 je bil med ustanovitelji pevskega društva Lira, ki deluje že 142 let. Bil je vdovec s tremi otroki, v Kamniku pa se je ponovno poročil z Marijo Čebulj. Rodili so se še trije otroci. Najmlajši Ciril (1900–1968) je imel komaj štiri leta, ko je izgubil očeta. Čeprav je bil glasbeno zelo nadarjen, ni mogel študirati, saj jih je mama sama težko preživljala.

SPOZNAJTE JIH

Ivan Fekonja iz Črenšovcev je bil 20 let vodja perutninarske sekcije pri Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Odranci. Sodeloval je na številnih državnih, društvenih in meddruštvenih razstavah.

Poleg številnih pokalov in priznanj je prejel tudi zlato medaljo za perutninarstvo Zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije. Zaposlen je bil v tekstilni tovarni Mura v Murski Soboti, več kot pol stoletja je prostovoljni gasilec. Z ženo Olgo, s katero imata sina in hčerko, sta lani praznovala zlato poroko.