V Komisiji za tehnično kulturo v ZDUS organizirajo različna predavanja in delavnice na temo varnosti v cestnem prometu. Zavedajo se namreč, da so upokojenci najbolj ranljiva skupina v prometu, zmanjšujejo se jim psihofizične lastnosti poleg tega pa se spreminja infrastruktura na cestah in prometni predpisi.

Pri izobraževanju upokojencev za varnejšo udeležbo v prometu sodelujejo z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa. Skupaj vabijo upokojenke in upokojence, da se jim pridružijo v torek, 8. junija 2021, od 10. do 11. ure na virtualnem predavanju po zoomu na temo Varna vožnja po avtocesti in hitri cesti.

 V združenju multiple skleroze so na novinarski konferenci pred svetovnim dnem multiple skleroze, ki bo 30. maja, izpostavili pomen celostne in multidisciplinarne obravnave bolnikov s to neozdravljivo avtoimunsko vnetno boleznijo, ki prizadene osrednji živčni sistem. Poudarili so tudi pomen podporne mreže različnih strok in institucij, ki bolnikom pomagajo pri vključevanju v vsakdanje življenje.

Multipla skleroza se pojavlja kronično ali v presledkih in odločilno vpliva na bolnikovo življenje. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom, med obolelimi pa je dve tretjini žensk in tretjina moških, je pojasnil vodja centra za multiplo sklerozo na ljubljanski nevrološki kliniki Gregor Brecl Jakob. V Sloveniji je registriranih okoli 2500 bolnikov s to boleznijo, na svetu jih je okoli tri milijone.

Državni zbor je z 78 glasovi za in brez glasu proti sprejel ustavni zakon, po katerem bo ustava dopolnjena s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Določa pa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.

Slovenija je po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski peta država v Evropi, ki ureja znakovni jezik v svoji ustavi. Hkrati je prva na svetu, ki je na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih. Predlog za spremembo ustave je podala vlada na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, podprli pa so ga tudi v Združenju gluhoslepih Slovenije Dlan.

Jutri, 28. maja, se v Ljubljano spet vrača Odprta kuhna. Pogačarjev trg bodo deveto sezono zapored napolnile stojnice s hrano, ki jo bodo lahko obiskovalci prevzeli pri več kot štiridesetih obedovalnicah in jih pojedli za mizami.

Kot gost bo svoje jedi predstavil mladi slovenski chef Jakob Pintar iz ljubljanske restavracije TaBar, nosilec naslova Mladi talent 2020 po izboru priznanega kulinaričnega vodnika Gault&Millau. Prvič se bodo predstavili še tile novi ponudniki: Bistro Grad Štanjel, Gostilna in vino Bužinel, le Potica, Meat Business, Pišek Bar, Stories by Lea, Taco Polako, The AMAZE in Toro.

Danes obeležujemo svetovni dan ščitnice, ki v Sloveniji poteka peto leto zapored, po svetu pa ga na pobudo Evropskega ščitničnega združenja obeležujejo od leta 2008. V sodobnem tempu življenja, ob stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje, opozarjajo v društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica

Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin ter trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli. Za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, a tudi moški niso varni. Zaradi nespecifičnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, dekoncentracija, motnje spomina in nihanja razpoloženja, bolezni ščitnice največkrat zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo ter psihičnimi težavami. Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih. Druge bolezni pa so več vrst raka, prekomerno delovanje (hipertiroza)ali premajhno delovanje (hipotiroza) ščitnice in golšavost.

Današnji svetovni dan čebel je namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga čebele in vsi drugi opraševalci imajo za kmetijstvo in biotsko pestrost. Kar 78 odstotkov divjih rastlin potrebuje opraševanje žuželk. Od njihovega opraševanja je odvisnih tudi 84 odstotkov kmetijskih rastlin v Evropi. Opraševanje žuželk je pomembna ekosistemska storitev, v kmetijstvu v Sloveniji ocenjena na okoli 120 milijonov evrov letno.

Zaradi sprememb v okolju pa je življenje opraševalcev vedno težje. Letos jim je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja hrane še posebej težko, ocenjujejo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. V teh dneh so čebelarji, namesto da bi že opravljali prva točenja medu, primorani krmiti čebele, da bodo sploh preživele. Zato pozivajo prebivalce, naj pomagajo opraševalcem s setvijo in saditvijo medovitih rastlin in dreves. 

 Ob svetovnem dnevu družinskega zdravnika je minister za zdravje Janez Poklukar poudaril njihovo vlogo, prizadevanja in nesebičen trud v času epidemije covida-19 in se jim za to tudi zahvalil. Po njegovem mnenju je slovensko zdravstvo dokazalo, da se zmore odlično odzvati na izredne razmere, brez polne podpore osebnih zdravnikov to ne bi uspelo.

Janez Poklukar je izpostavil, da je bila osnovna zdravstvena dejavnost v času epidemije posebej obremenjena. Poleg redne dejavnosti, ki je bila le deloma prekinjena, so osebni zdravniki zagotavljali odvzeme brisov za testiranje na okužbo z novim koronavirusom ter vzpostavili točke za izvajanje hitrih antigenskih testov. Prav tako so v primarnem zdravstvenem varstvu zagotovili vse potrebno za izvedbo cepljenja prebivalstva proti covidu-19.

 Povišan krvni tlak močno poveča tveganje za obolenja srca in žil, denimo srčno popuščanje ali infarkt, pa tudi za možgansko kap, ledvično bolezen, okvaro vida in demenco. Pogosto ga lahko znižamo že z bolj zdravim načinom življenja, a žal se tega še premalo zavedamo.

Previsok krvni tlak, ki sicer sodi med kronične bolezni, ima kar tretjina odraslih, vse pogosteje ga imajo že otroci. Vendar pa velika večina tega (pre)dolgo ne ve. Prve težave so večinoma neznačilne, zato jih bolniki pogosto zanemarijo. Bodite pozorni na občasne jutranje zatilne glavobole, vrtoglavico, šumenje v ušesih, živčnost, moteno spanje. Bolezen poteka počasi, a vmes povzroča škodo  srcu, možganom, ledvicam in očem.

Danes je mednarodni muzejski dan, ki ga muzeji in galerije obeležujejo s prostim vstopom na stalne in občasne razstave, vodstvi po njih ter spletnimi dogodki.

Krovna mednarodna muzejska organizacija ICOM je letošnjo vsebino strnila pod naslovom Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi. Tema opominja na ključne spremembe v družbi, ki se jim bodo morale prilagoditi kulturne ustanove po epidemiji koronavirusne bolezni, recimo poskrbeti za varnost obiskovalcev in zaposlenih, predstavljanje vsebin na prilagojen način, digitalizacijo vsebin ... 

 Združeni narodi so leto 2021 razglasili za mednarodno leto sadja in zelenjave, s čemer želijo poudariti njun pomen za zdravje in razvoj. Hkrati pa želijo opozoriti, kako veliko škodo delamo z odpadno hrano – med katero je zlasti veliko sadja in zelenjave, ki sodita med hitro pokvarljiva živila. Koliko sadja in zelenjave pa pridelamo in pojemo v Sloveniji?

Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec porabi približno 21 kilogramov krompirja, skoraj 12 kilogramov jabolk in nekaj več kot 7 kilogramov zelene solate na leto. Stopnja samooskrbe s sadjem je pri nas nizka oziroma celo vsako leto nižja. Leta 2000 je bila najvišja, 66-odstotna, leta 2019 pa le še 30-odstotna. Podobno velja za samooskrbo z zelenjavo. Medtem ko je bila najvišja, 47-odstotna, v letu 2000, je v letu 2019 padla 43 odstotkov. Tega leta smo doma pridelali malo več kot 120.000 ton zelenjave. Od tega kar 16 odstotkov, ali več kot 19.000 ton, belega zelja. V sadovnjakih smo pridelali največ jabolk, v vinogradih pa več belega kot rdečega grozdja. Na tržnicah so pridelovalci prodali največ zelene solate (306 ton), čebule (209 ton) in korenčka (158 ton).