Slovenija se po večini glavnih kazalnikov evropskega stebra socialnih pravic uvršča visoko med državami EU, vseeno pa so pred njo še številni izzivi. Pri kazalniku neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi denimo zaostaja za večino članic, pri osnovnih digitalnih spretnostih pa je tik za povprečjem EU, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljeni publikaciji ESSP - Slovenija 2000-2020.

Evropski steber socialnih pravic so leta 2017 razglasili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, da bi se s primernimi, dostopnimi in finančno vzdržnimi sistemi socialne zaščite ter ustreznimi politikami trga dela in enakih možnosti zvišali socialni standardi v državah članicah. Podpisniki so evropski steber socialnih pravic utemeljili na 20 načelih s treh področij, in sicer enakih možnostih in dostopu do trga dela, poštenih delovnih pogojih ter socialni zaščiti in vključenosti. 

 Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) nasprotuje predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in se zavzema za njegov umik iz nadaljnje obravnave. Predlog namreč spreminja del, ki določa, kdo upravlja z zbranim denarjem iz prispevkov, ne izboljšuje pa sistema zdravstvenega varstva v korist bolnikov, menijo.

Po predlogu, ki je le še danes v javni razpravi, bi zdajšnja 45-člansko skupščino in 11-članski upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadomestili z 11-članskim svetom zavoda. V njem bi bili štirje člani predstavniki zavarovancev, in sicer po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov. Trije člani bi bili predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja na ravni države in enega vlada. Štirje člani pa bi bili predstavniki vlade.

Sladoled je med najbolj priljubljenimi sladicami, še posebej poleti. Kot so ugotovili na statističnem uradu RS, je leta 2018 vsak prebivalec pojedel povprečno 3,9 litra sladoleda, kar pomeni 1,6 litra več kot v letu 2000. Liter sladoleda je lani v trgovini v povprečju stal 3,50 evra ali 19 centov več kot leto prej. Za porcijo sladoleda s smetano v gostinskih lokalih pa je bilo treba plačati 4,91 evra ali 22 centov več kot leta 2019.  

Države Evropske unije so v letu 2019 proizvedle več kot tri milijarde litrov sladoleda – s to količino bi lahko bi napolnili skoraj 1200 olimpijskih bazenov v Kranju. Največ sladoleda so proizvedli v Nemčiji, 635 milijonov litrov, sledita pa Italija s 554 milijoni litrov in pa Francija, ki je proizvedla 516 milijonov litrov sladoleda. Slovenija je lani uvozila skoraj 6000 ton sladoleda ali za 16 milijonov evrov, največ iz Nemčije. Izvozila ga je štirikrat toliko, skoraj 24.000 ton ali za 70 milijonov evrov. Največ ga je izvozila v Združeno kraljestvo, več kot 6200 ton, nekaj manj, 4200 ton pa v Nemčijo.

Še vedno teče dobrodelna akcija Koraki za Urbana, kjer družina s pomočjo društva Palčica Pomagalčica zbira sredstva za dveletnega dečka Urbana z redko hudo nevrorazvojno motnjo, imenovano sindrom CTNNB1.  To je huda nevrorazvojna motnja, ki jo povzroča mutacija na kromosomu 3p22.1 gena CTNNB1. Odkrili so ga šele pred manj kot desetimi leti, prinaša pa zaostanek v razvoju, intelektualno motnjo in zakasnitev govora. Gen CTNNB1 se običajno dobro odziva na genetske terapije, ki so se v preteklosti že izkazale za izjemno uspešne pri motnjah, podobnih Urbanovi. Zdravljeni otroci so po takih terapijah začeli hoditi in govoriti, sta ob začetku akcije pojasnila njegova starša. 

 Drevesa pred Plečnikovimi arkadami na osrednji ljubljanski tržnici so dobila prav zanimive pisane preobleke. Razstava z naslovom Gledališče pred vašim nosom je namenjena  praznovanju stote obletnice Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Kostumografa Šentjakobskega gledališča Mateja Čibej in Bojan Vister sta v sklopu obeleževanja jubileja, ki je bil sicer že lani, pripravila prav  posebno razstavo. Drevesa oziroma kovinske ograje okoli njih sta oblekla v predelane kostume iz predstav Truth story, Tičja kletka, Zaigraj še enkrat, Sam, Uscana vas, Balada Karoline Žašler in otroških predstav ter podarjenih oblek za fundus Šentjakobskega gledališča. Kostume so do določene faze zašili v šivalnici, dokončali pa so jih na licu mesta. Razstava bo na ogled, dokler bodo kostumi zdržali, sporočajo iz Šentjakobskega gledališča.

S 3. julijem je po vsej Evropski uniji začela veljati prepoved izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. V prodaji ne smejo biti vatirane palčke, pribor, krožniki, slamice in mešalne palčke za pijače, palčke za balone, nekatere posode za predpripravljena živila ter vsi vsebniki za pijače in lončki iz stiropora (EPS), izdelki iz oksorazgradljivih plastik. Pravzaprav prodajalci ne smejo na police dajati novih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, lahko pa še prodajajo tiste, ki jih imajo na zalogi, oziroma nadomeščajo plastične izdelke z izdelki iz drugih, lažje razgradljivih materialov (papir, les …) ali za večkratno uporabo. Ob tem ekologi potrošnikom svetujejo, naj ob nakupu skrbno pretehtajo, katere izdelke resnično potrebujejo in kam jih bodo odložili po uporabi. 

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije vabi ponudnike kulturnih, gostinskih, turističnih in drugih storitev, da se povežejo s socialnovarstvenimi zavodi po Sloveniji in njihovim stanovalcem približajo možnosti za uporabo turističnih bonov. Mnogi stanovalci domov za starejše in posebnih zavodov za odrasle zaradi svojega zdravstvenega stanja in gibalne oviranosti težko sami pristopijo do ponudnikov, so zapisali v izjavi za javnost.

»Stanovalci si tako kot vsi državljani zaslužijo priložnost, da si s turističnimi boni popestrijo življenje, pri tem pa se žal mnogi soočajo z različnimi ovirami. Z boni recimo ne morejo pokriti stroškov hrane ali pijače v domskih kavarnah, saj zakonodaja tega ne omogoča. Zaradi zdravstvenih težav številni tudi težje sami poiščejo ponudnika in izkoristijo njegove storitve izven zavoda,« je povedal Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

 Na spletnem mestu Visit Ljubljana, oziroma na povezavi https://map.visitljubljana.com/ lahko najdete turistični zemljevid Ljubljane v digitalni obliki. Uporabniku ponuja številne uporabne informacije – o mestnih znamenitostih (največje v ožjem središču so tudi ilustrirane) in nastanitvah ter številne druge, kot so lokacije postajališč za Bicikel(j), pitnikov, urejenih javnih parkirišč in parkirnih hiš ...

Uporabnik lahko uporabi tudi možnost za deljenje lokacije, da se laže znajde in orientira in možnost risanja po zemljevidu. Tako lahko na zemljevidu označi določeno zanimivost, informatorji v TIC pa mu posredujejo dodatne informacije.

Slovenija je imela doslej na Unescovem seznamu svetovne dediščine štiri spomenike: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavne bukove gozdove v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik - Ždrocle. Od včeraj so na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine še dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.

V sklopu Plečnikovih del, ki jih je odobril Odbor za svetovno dediščino Unesca je sedem sestavnih delov: vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Z uvrstitvijo na prestižni seznam so ti spomeniki ali območja opredeljena kot tista, ki imajo izjemno univerzalno vrednost.