Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bo od jutri, 16. junija, dalje postopoma ponovno sprejemal stranke, praviloma ob predhodnem naročanju in ob upoštevanju preventivnih zaščitnih ukrepov (obvezno nošenje mask, spoštovanje varnostne razdalje, razkuževanje rok, ipd.) na vseh območnih enotah in izpostavah.

Dovoljeni bodo tudi fizični obiski strank v prostorih zavoda na podlagi predhodnega naročila preko enotnega klicnega centra (EKC). Nenaročene stranke pa bodo sprejeli v primerih, ko je to zaradi vodenja postopkov in uveljavljanja pravic stranke nujno potrebno in nimajo znakov okužbe.

 V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) predlagajo spremembo pogojev za pridobitev varstvenega dodatka. Zdi se jim nedopustno, da do njega niso upravičene upokojenke, mlajše od 63 let in upokojenci, mlajši od 65, tudi če prejemajo samo 200 ali 300 evrov pokojnine.

Varstveni dodatek, ki znaša v povprečju 153 evrov (najvišji znesek je sicer 189 evrov na mesec), prejema le nekaj več kot 23.500 upravičencev. To je veliko premalo, če upoštevamo, da več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino nižjo od 703 evrov – to pa je  znesek, ki po besedah predsednice Sindikata upokojencev Slovenije Francke Ćetković označuje prag revščine. Res je postopek za pridobitev varstvenega dodatka zdaj nekoliko krajši in obrazec poenostavljen, vendar pa ostajata vsaj dve veliki oviri za upravičence.

 Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) naj bi pri nas živelo okoli 300 ljudi, starih sto ali več let. Pričakovana življenjska doba se zadnjih 30 let daljša; povprečen Slovenec bo dočakal okoli 80 let. 

V Sloveniji naj bi trenutno živelo 281 ljudi, starih sto ali več let, med njimi 51 moških in 230 žensk. Med najstarejšimi živečimi Slovenci je s 107 leti pisatelj Boris Pahor, rojen 26. avgusta 1913, sicer eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Preživel je špansko gripo, pet koncentracijskih taborišč in tuberkulozo, za STA pa je povedal, da dvakrat dnevno jemlje zdravila, s katerimi bo premagal tudi novi koronavirus. Pahor je vse življenje jedel malo mesa in malo maščobe, njegova hrana je le malo zabeljena, krompir v solati pa tudi ne sme plavati v olju, je dejal. Med skrivnostmi dolgega življenja je omenil tudi domačo juho in mineštro, pa tudi četrt kozarčka dobrega domačega likerja.

 Verjetno ste že kdaj kakšno stvar, ki je ne potrebujete več, prodali prek spletnega oglasnika bolha.com. Ta je svoje delovanje prek pilotnega projekta Lokalna bolha.com in v sodelovanju z zavodom Knof razširil na fizične prodajalne. Postopek je zdaj poenostavljen tako za kupce kot prodajalce. Stvari, ki jih želite prodati, prinesete v enega od butikov ponovne uporabe Stara šola. Trenutno delujejo v Krškem, Brežicah, Litiji in Sevnici, kmalu naj bi se jim pridružili novi. V butiku je fotokotiček (t. i.

 Pošta Slovenije že deveto poletje zapored pomaga Zvezi prijateljev mladine Slovenije zbirati šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkih družin. V akciji Poštar Pavli polni šolske torbe vabijo stranke, da do 6. avgusta v njihove poslovalnice prinesejo zvezke, pisala, barvice, ravnila in druge šolske potrebščine oziroma jih kupijo v njihovih poslovalnicah, ter jih oddajo v posebne košare.

 Poleg tega zbirajo tudi finančne prispevke za nakup delovnih zvezkov, torb in drugih šolskih potrebščin. Pomagate lahko s pošiljanjem SMS sporočil na telefonsko številko 1919: s ključno besedo SOLA prispevate 1 evro, s ključno besedo SOLA5 pa 5 evrov. Večje zneske lahko vse do 9. oktobra 2021 nakažete na TRR SI56 6100 0000 3512 232, sklic SI12 1724511900002,  namen: 'Poštar Pavli polni šolske torbe'.

 V Sloveniji deluje že več kot 220 Demenci prijaznih točk (DPT), ki jih odpirajo na pobudo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Namenjene so osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in vsem ostalim, ki potrebujejo svetovanje o tej bolezni.

 Nedavno so prve štiri Demenci prijazne točke odprli v ljubljanskih enotah Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in sicer v lekarnah Bežigrajski dvor, Metelkova, Moste in Rakovnik, še ta mesec bosta odprti še v Lekarni pri ZD Grosuplje in Lekarni Medvode. Zaposleni v lekarnah bodo osveščali stranke (in kolege) o demenci, z osebami z demenco se bodo primerno sporazumevali in jim pomagali, če bodo potrebovali pomoč ali bodo morda zatavali v lekarno.

 V Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo v torek, 8. junija, potekal večer resničnih zgodb, katerih skupni imenovalec je upanje, ki jadra od komike do tragike. Z vami bo osem pripovedovalcev in pripovedovalk, nekdanjih slušateljev Pripovedovalske šole Pripovedovalskega Varieteja: Jožica Hribar, Petra Muhič, Jože Hanc, Barbara Zonta, Maša Jazbec, Sanja Pregelj in Nataša Polanec.

Ob lepem vremenu bo pripovedovalski večer, ki se začne ob 19. uri,  potekal na vrtu domačije, če bo vreme slabo pa v dvorani na podstrehi.

Turizem je zagotovo ena izmed gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj ko se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci, ki iščejo čim bolj inovativne zamisli za privabljanje turistov. Domačih in tujih. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Na mednarodni turistični borzi Fitur Madrid so nagradili promocijski video, ki predstavlja Slovenijo kot odlično izbiro za gastronomska doživetja. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena izmed prednosti in hkrati priložnost, da dodatno okrepimo našo pozicijo sodobne, zelene, v trajnost usmerjene turistične destinacije, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.

Vse več starejših toži o slabi dostopnosti do poštnih, bančnih in upravnih storitev. Poštne poslovalnice po Sloveniji zapirajo svoja vrata, delo prevzemajo pogodbene pošte, banke ukinjajo bankomate in zapirajo bančne izpostave. Ljudje iz manjših krajev ponekod ne morejo do svojega denarja, saj v kraju ni več bankomata, marsikateri nimajo lastnega prevoza, javnega prevoza pa marsikje ni, vse več starejših postaja odvisnih od svojcev ali dobre volje sosedov.

Dodatno težavo predstavlja delovni čas omenjenih ustanov, ki se skrajšuje, pred vhodom se nabirajo dolge vrste, ljudje čakajo v različnih vremenskih razmerah, saj preventivni zdravstveni ukrepi zaradi covida-19 omejujejo število oseb v poslovalnici. Starejši se upravičeno počutijo prizadete in nemočne. Vsi niso vešči urejanja zadev prek računalnika, marsikateri ga sploh nimajo, v oddaljenih krajih je tudi signal slab ali pri hiši sploh ni interneta.

Spominski dren v čast junaškim ženam

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Društvo Dobrnič sta ob praznovanju dneva zmage nad nacizmom in fašizmom ter dnevu Evrope pripravila že 19. dan spominov in tovarištva. Prireditev z naslovom Naši zakladi, pogum naprednih žensk je bila tokrat posvečena stoti obletnici rojstva Slave Klavore (eni od 21 slovenskih narodnih herojinj) in osemdeseti obletnici ustanovitve OF. V čast vsem junaškim ženskam so v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih 7. maja zasadili spominski dren. Na fotografiji so (z leve): Živa Vidmar, Franc Horvat, župan Občine Tišina, Majda Potrata, Ernest Ebešpanger, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, dr. Vera Klopčič, predsednica društva Dobrnič, Alojz Kastelic, župan občine Trebnje, Majda Ivnik iz Maribora ter Marjan Šiftar (vrt je zasnoval njegov oče Vanek). (B. B, foto: arhiv Šiftarjeve fundacije).