Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Tako je s svojimi borci dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Življenje in delo Rudolfa Maistra (1874-1934) lahko podrobneje spoznate z obiskom spletne strani www.rudolfmaister.si. Objavljeno je gradivo, ki ga hrani petnajst slovenskih muzejev, arhivov in knjižnic, ter tudi osebni arhivi Maistrove družine. S pomočjo animacije, ki jo je izdelal Ciril Horjak, obiskovalca legendarni general in pesnik kar sam usmeri na svojo življenjsko pot in ga vodi skozi kraje, v katerih je pustil svoj pečat.

Danes  popoldne se začenja 37. slovenski knjižni sejem, ki pa bo tudi letos potekal le na daljavo, kot e-knjižni sejem z naslovom Knjige povezujejo. Trajal pa bo teden dlje kot običajno, tako se bo zaključil 5. decembra.

Na spletnem knjižnem sejmu bo sodelovala večina slovenskih založnikov, pripravili pa bodo bistveno manj dogodkov, okoli 60, ki jih bodo posneli in objavili na svoji spletni strani. Med drugim bodo to pogovori z avtorji, kot so Erica Johnson Debeljak, Bronja Žakelj, Aksinja Kermauner, Samo Rugelj, Aljoša Bagola, Miha Šalehar, Marjan Ogorevc in Goran Vojnović in v sklopu Cicifesta z nekaterimi avtorji otroških leposlovnih del.

 Verjetno ste zasledili več oglasov, ki opozarjajo moške na samopregledovanje mod in druge, na katerih so znani moški z brki? November je namreč tradicionalno namenjen ozaveščanju o zdravju moških, zato mu rečemo kar Movember, in na osveščanje opozarjajo (tudi) s tem, da si puščajo rasti brke. 

Zdravniki ugotavljajo – enako kažejo tudi svetovne raziskave - da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih h temu spodbudijo šele njihove partnerke, ki so vztrajne in zahtevajo ukrepanje. Zgodnje odkrivanje pa je ključnega pomena pri zdravljenju zlasti rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši rak pljuč, kože in debelega črevesja, redkeje rak sečnega mehurja, rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. 

Na današnji dan, 17. novembra 1941, je v takrat okupirani Ljubljani začel z oddajanjem Radio Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte. V eter je poslal 50 oddaj s 23 lokacij v Ljubljani. Radio je oddajal trikrat na teden po 15 minut. Vse oddaje so potekale zvečer, razen zadnje, v nedeljo, 4. aprila 1942, ko je stopila v veljavo uredba italijanskih oblasti, da morajo vsi lastniki radijskih sprejemnikov te oddati in s streh odstraniti antene.

Vsako oddajo so začeli s tiktakanjem ure in pesmijo Naprej zastave slave, na koncu oddaje pa so povedali, kdaj bo naslednje oddajanje. "V svojih oddajah so sodelavci Kričača dvigovali moralo, spodbujali ljudi k razmisleku in dejanjem upora, vlivali pogum in željo po boju, kar vse je bila tudi srčika vseh sporočil izvršnega odbora OF. Zanikali so tudi vse vznemirljive in siceršnje novice, ki so jih trosili tuji in domači sovražniki," so sporočili iz ljubljanske mestne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Dodali so, da je radio bolj kljuboval okupatorju kot pa informiral. Sedmega februarja 1942 so sodelavci radia pripravili tudi enourno kulturno oddajo z govorom Prežihovega Voranca, recitacijami in glasbo, oddajanje pa končali s pesmijo Hej Slovani. Šlo naj bi za prvi kulturno-umetniški program v okupirani Evropi med 2. svetovno vojno. Kljub prizadevanjem italijanski okupator radia ni nikoli odkril. 

 Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je med epidemijo  od 8 do 14 odstotkov odraslih pilo več alkohola kot pred njo. Povečale so se tudi težave, povezane z duševnim zdravjem.

Tako so ugotavljali v razpravi o alkoholni problematiki med epidemijo covida-19, ki jo je NIJZ pripravil v okviru projekta Sopa, Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Kot  je izpostavila Tadeja Hočevar, vodja projekta Sopa pri Agenciji za varnost v prometu ugotavljajo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znašal 37 odstotkov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2019. Policija je od začetka januarja pa do konca novembra 2020 obravnavala 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019.

 Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika (14. november) ustvarila dokumentarni film in  stand-up komedijo, ki bosta na ogled v decembru. Pripravili so tudi glasbeni videospot, ki je dostopen ljudem z izgubo sluha. Ob tem opozarjajo na pravico gluhih otrok do izobraževanja v svojem jeziku in o svojem jeziku.

V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, približno 1500 se jih sporazumeva v slovenskem znakovnem jeziku. Ta ima 21 tisoč kretenj, kar pa je premalo za potrebe gluhih, da bi lahko enakovredno sodelovali v različnih oblikah družbenega življenja, na kar opozarja zveza. Prav tako nimajo vsi otroci in mladi možnost izobraževanja v znakovnem jeziku. Komunikacija povzroča hudo osamljenosti 150 gluhih starejših, ki bivajo v domovih za starejše občane. Ne morejo se namreč vključevati v redne aktivnosti doma in razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v hitrejšo smrt. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo za ureditev bivalnih enot oziroma oddelkov v domovih za starejše v katerih gluhi bivajo skupaj.

 Začel se je drugi del nacionalne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo do 14. novembra pogosteje in bolj temeljito preverjali voznike. Poteka tudi tradicionalna akcija Slovenija piha 0,0, ki se bo zaključila 27. novembra.

Slovenija je po porabi alkohola še vedno visoko nad evropskim povprečjem. Na leto prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju popije 11 litrov čistega alkohola. Zloraba alkohola je botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. Letos je do 15. oktobra v 1104 prometnih nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, umrlo 25 oseb, 546 je bilo telesno poškodovanih.

Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in prof. dr. Samo Zver, internist in hematolog, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana sta prejemnika letošnje  nagrade Državljan Evrope. Prestižno nagrado Evropskega parlamenta sta prejela za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom.

Nagrado sta prejela v Hiši EU v Ljubljani, z obrazložitvijo, da požrtvovalno, z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za sodobno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse. Njuno delo je odličen primer sodelovanja stroke z bolniki, solidarnosti, kot tudi zgled za aktivno državljanstvo, zagotavljanje temeljnih vrednot in pravic, vključno z zdravstveno oskrbo za vse.

Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.

Aktualno

Univerza v Ljubljani vabi nekdanje študente v študijske krožke ter druge oblike izobraževanja in povezovanja. V študijskem letu 2021/2022 namreč uvajajo študijske programe za starejše od 60 let. Organizira jih Modra fakulteta, ki deluje po načelih Starosti prijazne univerze. Učenje in vadba krepita mentalno in telesno vitalnost, omogočata družbeno povezovanje in razvoj aktivne modrosti. 

Na različnih ljubljanskih fakultetah se bodo odvijale dejavnosti za starejše študente s pestrimi naslovi: Vznemirljiva malenkost, imenovana ljubezen: Poti in stranpoti odnosov v starosti; Turistični/planinski vodnik po Sloveniji za generacije 65+; Življenjske zgodbe v objemu spominov; Spoznajmo podkast; Kažipot filozofije; Popotovanja v svet glasbe; Mladi 100 let: Zdravo podaljševanje življenja; Gibalna vadba za kvalitetno starost …