Ministrstvo za infrastrukturo s 1. julijem uvaja dve vozovnici, ki potnikom prinašata dodatne ugodnosti pri potovanju z medkrajevnim avtobusnim in železniškim prometom.

Tako je nova vikend vozovnica Slovenija za družine ali skupine potnikov do pet oziroma do 10 oseb, med katerimi je vsaj en otrok v starosti do 14 let, s katero se lahko neomejeno vozijo z medkrajevnim avtobusom ali z vlakom ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozovnica velja štiri dni, kar omogoča, da potniki začnejo potovanje v soboto, se vozijo v nedeljo in se nato vračajo v torek, če je ta dan denimo praznik. Cena vozovnice je 15 evrov za skupine do pet oseb in 30 evrov za skupine do 10 oseb. Druga novost pa je ta, da lahko potniki (posamezniki in družine) ob sobotah, nedeljah in praznikih kupujejo enotne vozovnice s kar 75-odstotnim  popustom.

Alzheimerjeva demenca je dobila ime po zdravniku, ki je verjel in dokazal, da demenca ni bolezen duše, ampak organska motnja s porušeno zgradbo osrednjega živčevja. Pri nas pa bi jo spet uvrstili v psihiatrijo ...

Slovenija je med prvimi na svetu sprejela nacionalno strategijo za demenco, naš model obravnave te bolezni pa je postal evropska zgodba o uspehu, kajti Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nas je – tudi zaradi široke interdisciplinarne obravnave – predstavila kot primer dobre prakse. Med tistimi, ki so največ naredili za tak napredek v obravnavi demence in našo strokovno prepoznavnost v svetu, je zagotovo nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sam pa navaja še vrsto imen, tudi psihiatra dr. Aleša Kogoja, ki je leta 1997 ustanovil društvo Spominčica. Z izobraževanjem svojcev in ozaveščanjem širše javnosti je društvo doseglo velike premike v družbi, ki že zna zdraviti ali vsaj lajšati bolezen, jo razumeti in zato tudi zavarovati dostojanstvo bolnikov.

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Slovenska vlada usklajuje Zakon o dolgotrajni oskrbi pred parlamentarno obravnavo. Njegov predlog, ki je bil jeseni v javni razpravi, ima največ sodobnih rešitev od vseh, ki so jih vlade pripravile v dveh desetletjih. Za njegovo izvajanje sta zagotovljena proračunski in evropski denar za naslednja tri leta do novega zavarovanja. Njegova najšibkejša točka je oklevanje, da bi preusmeril dolgotrajno oskrbo v pristojnost občin, kamor spada enako kot vrtci, komunala in druge osnovne potrebe občanov. Od tega, koliko bo rešena ta in še nekatere šibke točke zakonskega predloga, je odvisno reševanje najbolj perečega problema današnje in jutrišnje oskrbe – kakovosten kader.

 Starejši ter gibalno in senzorno ovirane oseba, ki prihajajo na zdravstveno obravnavo v katero od klinik Univerzitetnega kliničnega centra ali Onkološkega inštituta v Ljubljani lahko od 1. julija dalje uporabijo brezplačni prevoz z električnim vozilom Klinko Kavalir.

Kdor potrebuje prevoz, lahko vsak delovni dan med 6.30 in 19.30 uro pokliče na telefonsko številko 041 504 400 in se dogovori, kje naj ga voznik počaka - denimo na kakšnem postajališču mestnega prometa - in kam (na območju kliničnega centra, denimo od očesne klinike na Grablovičevi ulici do negovalne bolnišnice na Vrazovem trgu in infekcijske klinike na Japljevi ulici, do onkološkega inštituta) naj ga zapelje. Ob sobotah, nedeljah in praznikih Klinko Kavalir ne vozi.

 Na 24. Festivalu ulične umetnosti Ana Desetnica, ki ga pripravlja Gledališče Ane Monro, se bo od danes pa vse do 7. julija v Ljubljani zvrstilo kar nekaj predstav domačih in tujih umetnikov. Potekale bodo med 17. in 22. uro ob Ljubljanici, pri Cukrarni - med Plečnikovimi zapornicami in Fabianijevim mostom ter med Ambroževim parkom in Šuštarjevim nabrežjem. Na slednjem bo danes pozno zvečer interdisciplinarni umetniški spektakel Reka sedmerih imen. Na Fabianijevem mostu pa bodo vsak dan od 18. ure dalje v t.i. Dnevni sobi z založbo Sanje gostili knjigarno.

Pokrajinska zveza društev upokojencev Južnoprimorske organizira prvo rokodelsko razstavo, na kateri bodo člani društev upokojencev predstavili svoje izdelke od čipk, vezenin, šivanih izdelkov, pletarskih izdelkov, nakita idr. Sodelovali bodo  rokodelci in rokodelke iz Društev upokojencev: Ilirska Bistrica, Piran, Pivka, Postojna, Sežana in Zveza društev upokojencev Mestne občine Koper.

 Razstavo si lahko ogledate v sredo, 30. junija, od 10. do 17. ure na pokriti ploščadi nad Centrom dnevnih aktivnosti za starejše občane Koper, Cesta Zore Perello Godina 3 v Kopru - za dvorano Arena Bonifika Koper.

Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bodo letni dodatek izplačali skupaj z junijskimi pokojninami v sredo, 30. junija. Prejelo ga bo 611.555 oseb, od tega 597.100 prejemnikov pokojnin in 14.455 prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Letni dodatek za tiste z najnižjimi pokojninami znaša 445 evrov, prejelo ga bo 131.142 oseb. Tisti, ki prejemajo pokojnino v višini od 525 do 630 evrov, bodo prejeli dodatek v višini 305 evrov, osebe, ki prejemajo pokojnino v višini od 630 do 745 evrov, bodo prejele 245 evrov, tisti, ki prejemajo pokojnino v višini od 745 do 900 evrov bodo prejeli 195 evrov. Prejemniki pokojnin, višjih od 900 evrov (teh je 154.400) pa bodo dobili 135 evrov letnega dodatka.

Trideseto obletnico samostojnosti Republike Slovenije lahko praznujete v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Med 25. in 27. junijem bo odprt od 9. do 18. ure, za obiskovalce so pripravili posebej prazničen program. Med drugim so prenovili razstavo Pot v samostojnost in postavili še fotografsko razstavo Ponosni na Slovenijo – 30 let. V petek, soboto in nedeljo pripravljajo vodene oglede po razstavah, po depojih državnih muzejev, po garažah parka in tudi po notranjosti utrdbe Alpskega zidu na Primožu. Predvajali bodo tri kratke igrano-dokumentarne  filme »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo« pripravljenih v okviru projekta Zbrali smo pogum, in filma Vojna za Slovenijo, na travniku ob paviljonu B pa bodo otroške delavnice.

Po mnenju meteorologov lahko v prihodnosti pričakujemo vse pogostejše, daljše in močnejše vročinske valove. Že v prihodnjem tednu naj bi se temperature povzpele krepko nad 30 stopinj, kar je lahko nevarno zlasti za starejše prebivalce in kronične bolnike.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da naravni proces staranja pri starejših oslabi tudi mehanizme adaptacije v telesu. Zaradi  oslabljenega telesa ne čutijo toliko žeje kot mlajši, zato so zapleti zaradi vročine, kot sta dehidracija ali vročinska kap, pri njih pogostejši. Simona Perčič z NIJZ svetuje, naj svojci redno preverjajo, kako se počutijo njihovi starejši sorodniki, sosedje ali znanci pa naj bodo pozorni na osebe, ki živijo same. Spodbujajte jih h pitju tekočine,  najbolje, da jim kar pripravite kozarce z vode, saj gazirane tekočine telo hitreje dehidrirajo. Med tistimi, ki jih vročina še bolj »zdela« so kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa prekomerno prehranjeni in duševno bolni.